Florida je okrepila ameriški boj za 15 dolarjev na uro

Seme gibanja Boj za 15 dolarjev je zasejala enodnevna stavka, ki jo je novembra 2012 pripravilo dvesto zaposlenih v verigah restavracij s hitro prehrano v New Yorku. Zahteva je bila preprosta: podvojitev najnižje zagotovljene urne postavke s 7,25 dolarja (6,11 evra) na 15 dolarjev. Minimalna plača je na ravni ZDA namreč že od leta 2009 zamrznjena, saj je ameriška desnica ohromila prizadevanja za njen dvig. Za to ima zasluge predvsem vzpon reaganovskega novega konservativizma, ki je zajel ZDA in sabo prinesel zamisel, da delavcem najbolj pomagajo, če pomagajo podjetjem. Poslovni interesi so prevladali nad pravicami zaposlenih, dvig produktivnosti pa se je začel vse izdatneje pretakati v dobičke namesto v plače. Hkrati so načrtno klestili moč sindikatov in pravico zaposlenih do organiziranja. Toda newyorški upor je prinesel zasuk, njegova energija se je začela širiti. Spomladi 2013 so protestirali v šestih mest, avgusta v šestdesetih, decembra 2014 že v 190. Mesta, lokalne skupnosti in zvezne države so začeli sprejemati pravila, s katerimi so na svojih območjih minimalno plačo začeli dvigovati proti 15 dolarjem. To je sedaj nacionalna pobuda, ki se je pretočila tudi v program demokratske stranke.

Terence Wise iz Kansas Cityja je novico, da so Floridčani izglasovali postopen dvig najnižjih urnih postavk na 15 dolarjev do leta 2026, sprejel kot znak tega izjemnega napredka. "Če nam je uspelo na globokem jugu, na Floridi, to pomeni, da smo korak bliže trenutku, ko bo tudi na zvezni ravni 15 dolarjev postalo najnižja delavska plača," je optimističen. Wise je leta 2012 delal za dve verigi hitre hrane hkrati, Burger King in Pizza Hut, ko je gibanje z vzhoda prodrlo v njegovo mesto, pa se mu je hitro pridružil in postal eden od njegovih obrazov, nastopil je v kongresu in imel govor v Beli hiši. Pogled na dvigovanje ameriške minimalne plače skozi čas kaže, da je imela največjo kupno moč leta 1968 (11,97 v sedanjih dolarjih oz. dobrih deset evrov). Sedaj znaša 7,25 dolarja, kongres pa jo je nazadnje zvišal pred enajstimi leti, kar pomeni, da je v tem času njena realna kupna moč upadla, kot če bi jo leta 2009 postavili na 5,97 dolarja. Zato je pritisk na kongresnike vse večji, še posebej zato, ker ankete že leta kažejo rast podpore za dvig najnižje urne postavke na 15 dolarjev tako na levem kot na desnem polu ameriških volivcev. Na Floridi, kjer je Trump zmagal z dobrimi 51 odstotki glasov volivcev, jih je postopen dvig minimalne plače podprlo kar 61 odstotkov. "To samo kaže, da tudi najbolj konservativni in najbolj liberalni volivci podpirajo takšno usmeritev," ugotavlja ekonomist Ben Zipperer iz liberalno usmerjene mnenjske organizacije Inštitut za ekonomsko politiko (EPI).

29 ameriških zveznih držav in skoraj petdeset lokalnih skupnosti ima že višjo minimalno postavko od te, ki jo določa vlada v Washingtonu. Prednjačita predvsem vzhodna in zahodna obala, najnižje so na jugu. Kljub temu kongres vztraja pri plačni zamrznitvi. "Vsem, ki spremljajo dogajanje, je jasno, da so glavna ovira za dvig minimalnih plač republikanci v kongresu," pravi Zipper. Poslanski spodnji dom, v katerem imajo večino demokrati, je pod vplivom gibanja Boj za 15 dolarjev lani sprejel predlog zakona, s katerim bi najnižjo urno postavko na zvezni ravni postopoma zviševali, dokler ne bi leta 2025 dosegla 15 dolarjev, vendar je vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell dejal, da bi to pomenilo uničevanje delovnih mest, in ni dopustil razprave o predlogu v zgornjem domu. Podobno kot je leta 2013 zatrl podobna prizadevanja predsednika Baracka Obame. Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden obljublja, da njegova vlada ne bo samo podprla zahtev gibanja, pač pa bo tudi predlagala indeksni sistem, ki bi zagotovil avtomatski dvig najnižjih plač ob rasti zaslužkov srednjega razreda. Toda če 5. januarja v drugem krogu senatnih volitev v Georgii ne osvojijo obeh sedežev, kar bi bilo precejšnje presenečenje, bo ostalo le pri predlogu.
 

Težave zaposlenih, skrbi lastnikov

Ob vseh sedanjih težavah zaposlenih z najnižjimi plačami in majhnih podjetij, ko pandemija maje gospodarstvo, razmišljanje o dvigu minimalnih plač prežemata precejšen pesimizem in nejevera. Tudi na Floridi, kjer Emmanuela Hunta misel na 15 dolarjev na uro navdaja z upanjem, da bi lahko svoje otroke s karibskega otoka St. Lucia pripeljal v ZDA. Toda hkrati se boji, da bo republikanski kongres zvezne države skušal z zakonodajnimi manevri razvodeneti rezultate referenduma. Terence Wise je morda obraz Boja za 15 dolarjev, toda po skoraj devetih letih dela za McDonald's, kjer je sedaj vodja strežbe, kljub povišicam njegov zaslužek še vedno ni dosegel 15 dolarjev na uro. Tako je plača premajhna za vse račune, zato so njegovo družino v prvi polovici leta deložirali iz stanovanja in so več mesecev živeli pri svaku. Takšne zgodbe dokazujejo, da je sedanja najnižja plača daleč pod dohodkom, potrebnim za preživetje, je prepričana Allynn Umel iz vodstva gibanja. Še posebej ker so mnogi najnižje plačani delavci v času pandemije najbolj izpostavljali svoja življenja.

Toda opozorila prihajajo tudi z druge strani – najbolj so zaskrbljeni lastniki malih podjetij, denimo zakonca Tina in Kirk Miller, ki imata v Virginiji šest prodajaln Walkabout Outfitter s pohodniško opremo. Zvezna država je med tistimi, ki je že sprejela načrt za dvig minimalnih plač na 15 dolarjev do leta 2026. "Preračunala sva izdatke in kot kaže, bova morda morala zapreti vrata," pravi Millerjeva. Po njenih besedah je takšen dvig smiseln na območju dragih velemest, ne pa na podeželju: "Pri nas so cene hiš le med 60 in 70 tisoč dolarji (med 50 in 60 tisoč evri), kar je povsem druga raven". A tudi velemestni podjetniki so jasni. "Če bo minimalna plača narasla na 15 dolarjev, bomo morali močno poseči v svoje poslovanje, manj bo delovnih mest," napoveduje Norm Brodsky, ki v New Yorku vodi verigo restavracij Kobeyaki, Po njegovih besedah bo dvig minimalne plače, ki jo sedaj plačujejo začetnim službam, kot je pomivalec posode, povzročil, da bi morali dvigniti dohodke vsem ostalim zaposlenim, kar pa bi zamajalo poslovanje podjetja. "Ne razumite me napačno, rad bi vsem dvignil plače, a ni izvedljivo," trdi Brodsky, saj večjih stroškov ne morejo preprosto prenesti na kupce. "Obstaja meja, koliko so stranke še pripravljene plačati za tempuro z rakci ali za hamburger iz govedine kobe, preden začno iskati druge restavracije," pojasnjuje. 
 

Razkorak ekonomistov

Obe strani se pri tem opirata na različne študije, ki dokazujejo njun prav. Trije raziskovalci newyorške podružnice ameriške centralne banke so preučevali zaposlovanje v trgovski in gostinski dejavnosti v okrožjih na meji med New Yorkom in Pensilvanijo. V prvi zvezni državi so leta 2013 začeli zviševati minimalno plačo, v drugi ne, kar je dalo možnost primerjanja učinkov. Izkazalo se je, da se je zaposlovanje v newyorških okrožjih povečevalo v primerjavi s pensilvanskimi, hkrati so delavci zaslužili opazno več. Ko so zaradi ohlajanja trgovskega sektorja odpuščali v obeh zveznih državah, so newyorški delavci še vedno imeli večjo rast prihodkov. Lanska analiza kongresnega urada za proračun (CBO) je napovedala, da bi dvig minimalne plače na 15 dolarjev do leta 2025 za celotne ZDA povečal prihodke 27,3 milijona Američanov, 1,3 milijona bi se otreslo revščine. A so hkrati ocenili, da bi 1,3 milijona ljudi ostalo brez služb. To bi najbolj prizadelo tiste s skrajšanim delovnim časom in najslabše izobražene. Izbruh pandemije in množično odpuščanje sta še okrepila opozorila organizacij, ki zastopajo interese podjetij, da sedaj ni čas za nalaganje dodatnih bremen delodajalcem.

Ekonomist Jared Bernstein, dolgoletni Bidnov svetovalec, sicer ugotavlja, da "smo v preteklosti že višali najnižje plače, tudi ko gospodarstvo ni bilo najbolj trdno, a so bili rezultati enaki". Tudi Zipperer meni, da delavci potrebujejo denar, ki ga zagotavlja minimalna plača, v času gospodarskih ohlajanj, ko višja nezaposlenost pritiska na zniževanje plač. To še posebej velja za zaposlene na dnu plačnih lestvic, kjer je bilo zaradi pandemije največ odpuščanj. Ugovarja jima Michael Strain iz konservativne mnenjske organizacije Inštitut ameriškega podjetništva (AEI): "Država potrebuje več poslovnih prihodkov, ne manj, več delovnih mest, ne manj, in hitrejšo, ne počasnejšo gospodarsko rast." Zavzemanje za 15 dolarjev minimalne plače bi po njegovem pri vseh teh kazalcih gospodarstvo usmerilo v napačno smer. Bernstein trdi, da so "mnogi (na desnici) gluhi za dokaze", saj bi po njegovih besedah višji dohodki delavcev spodbudili njihovo potrošnjo. Pri tem opozarja na lani objavljeno študijo več kot 130 zvišanj minimalne plače med letoma 1979 in 2016, po kateri je upad delovnih mest z najnižjo urno postavko nadomestilo več bolje plačanih služb.

Kot kaže Florida, bo razpravo presekalo razmišljanje volivcev. Po lanski raziskavi organizacije Raziskovalno središče Pew kar 67 odstotkov vseh odraslih Američanov podpira dvig minimalne plače na 15 dolarjev na uro. "Pred petimi ali desetimi leti to sploh ni bilo nacionalno vprašanje, sedaj je postalo. Za to je zaslužna kombinacija tako uspešnega delavskega gibanja kot naraščajočega zavedanja ljudi, kako uborni so zaslužki nekaterih v našem gospodarstvu," ugotavlja Zipperer.