Raziskovalci so preučevali fosilizirane čeljusti starodavnih hobotnic, starih približno 100 milijonov let, da bi ocenili njihovo velikost in vlogo v takratnih morskih ekosistemih. Ker se mehka telesa hobotnic redko ohranijo, so prav trde, iz hitina grajene čeljusti ključni dokaz za razumevanje njihove preteklosti, poroča portal Euronews.
V študiji so analizirali 15 čeljusti z Japonske in kanadskega otoka Vancouver, dodatnih 12 pa so odkrili z novo metodo, imenovano digitalno rudarjenje fosilov. Ta tehnika omogoča natančno skeniranje kamnin in odkrivanje fosilov, skritih v njihovi notranjosti.
S primerjavo s čeljustmi sodobnih hobotnic so znanstveniki ugotovili, da so starodavne vrste dosegle dolžino med sedem in 19 metri. Največji primerki so bili tako veliki, da so po velikosti tekmovali z vodnimi morskimi plazilci iz časa krede, kot so mozazavri in pleziozavri. Na čeljustih so opazili izrazite znake obrabe, praske, odkruške in zaobljene robove, kar kaže, da so živali pogosto drobile trd plen, kot so školjke in kosti.
Čeprav neposrednih dokazov o njihovi prehrani ni, raziskovalci domnevajo, da so se prehranjevale z ribami, mehkužci in drugimi morskimi živalmi, ki so jih ujele z gibkimi lovkami in razkosale z močnim kljunom. Odkritje postavlja pod vprašaj dolgoletno predstavo, da nevretenčarji niso mogli biti vrhovni plenilci, navaja Euronews.
Rezultati raziskave, nedavno objavljeni v reviji Science, nakazujejo, da so imele hobotnice v pradavnini veliko pomembnejšo vlogo v morskih prehranskih verigah, kot smo mislili doslej.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.