Le teden dni po tem, ko je državo zajel eden najhujših valov nemirov v zadnjih desetletjih, se francoske oblasti bojijo, kaj bo prinesel današnji dan. Napovedan je množičen protest, ki ga organizirajo študenti, sindikati in druge skupine, ki nasprotujejo vladi, piše BBC.
Francosko notranje ministrstvo je napovedalo napotitev 70.000 policistov, s čimer bodo okrepili varnostne ukrepe v francoskih mestih. Opozicijske stranke so namreč vladi očitale, da ni predvidela razsežnosti nemirov 17. oktobra, piše BBC.
"Ne bomo pustili, da bi karkoli ostalo brez odziva," je dejal notranji minister Laurent Nuñez. "Do vandalov, plenilcev in vseh, ki izvajajo nasilna dejanja, bomo nepopustljivi."
Pojasnil je tudi, da so poleg napovedanih protestov na družbenih omrežjih zaznali tudi številne pozive k nasilju, ki naj bi prihajali s strani "skrajne levice in radikalne skrajne levice".
Protesti so se začeli z zahtevami srednješolcev po izboljšanju razmer v šolah in odpravi pomanjkanja zaposlenih, nato pa so ponekod prerasli v nasilje. Nato pa so se med študente pomešali še preostali, med Francozi namreč vlada veliko razočaranje zaradi visokih življenjskih stroškov.
Predsednik Emmanuel Macron se je v petek sestal s predstavniki srednješolcev. Ti so povedali, da jim je dal jasne zaveze, vendar poudarili, da bi morali dijaki "nadaljevati z mobilizacijo". Macron jim je zagotovil, da bo njegova vlada od ponedeljka predstavila vrsto zavez za izboljšanje srednješolskega izobraževanja, so za francosko televizijo povedali njegovi svetovalci.
Oblasti zapirajo več znamenitosti
Macron je v začetku tega tedna z odlokom določil, da bodo v soboto dovoljeni le protesti, ki jih organizirajo uradno priznani sindikati.
Več večjih mest, med njimi Lyon, Nica in Montpellier, je šlo še dlje in napovedalo popolno prepoved zbiranja ljudi, a uradne napovedi niso odvrnile organizatorjev, saj je kljub temu napovedanih več sto večjih in manjših protestov.
Sicer pa ukrepi oblasti glede dovoljenega obsega protestov ostajajo precej neenotni. Medtem ko so nekateri župani vztrajali pri obsežnih prepovedih, so drugi pristali na dovolitev demonstracij, ki so jih organizatorji prijavili pristojnim organom. V Marseillu so na primer hitro preklicali predhodno odredbo o prepovedi vseh protestov in tako omogočili izvedbo pohoda, ki ga organizira sindikat.
V Parizu so študentski sindikat in delavske organizacije pripravili pohod, za katerega so oblasti določile traso, ki ne poteka skozi središče mesta. Kljub temu že potekajo priprave na morebitne nemire tudi v nekaterih najbolj prepoznavnih predelih francoske prestolnice.
Muzeji Louvre, Orsay in Picasso bodo v soboto zaprti, načrtovano domačo tekmo nogometnega kluba PSG pa so prestavili na ponedeljek. Nekatera podjetja so medtem svoja okna zaščitila z lesenimi deskami.
Da se je protestno gibanje, ki so ga sprva vodili dijaki in študenti, razširilo v širše nasprotovanje vladi, kaže tudi napoved, da bi se lahko v soboto po vsej Franciji v velikem številu zbrali protestniki, povezani z obujanjem gibanja rumenih jopičev. Protestno gibanje, ki uživa podporo tako na levici kot na desnici, je v prvem Macronovem mandatu organiziralo množične demonstracije, ki so močno ohromile državo.
Na spletni strani, povezani s skupino, je bilo objavljenih več kot 500 napovedanih demonstracij in 200 drugih akcij, ki naj bi potekale v soboto. Skupina je zahtevala Macronov odstop.
Uničujoči protesti
Francija si še vedno ni zares opomogla od nemirov prejšnjega tedna, ko so bili policisti močno številčno podrejeni protestnikom in izgrednikom. Trgovine so bile izropane, stavbe pa zažgane. Med najbolj nazornimi primeri je bila mestna hiša iz 19. stoletja v Limogesu. Francoski premier Sébastien Lecornu je sicer ob obisku mestne hiše povedal, da bo država financirala obnovo stavbe, ki jo bodo "obnovili natanko takšno, kot je bila". Stroškov tako ne bodo nosili lokalni davkoplačevalci.
Tožilci so v zvezi s požarom obtožili dva moška, med katerima je tudi oseba, ki je bila že pred tem na varnostnem seznamu za nadzor.
Pravosodni minister Gérald Darmanin je povedal, da so zaradi sodelovanja v nemirih zaprli 232 ljudi, več kot 1100 drugih pa se je že zagovarjalo pred sodiščem. Približno 260 primerov vključuje "obtožbe organiziranega združevanja z namenom izvrševanja kaznivih dejanj".
Darmanin je tožilcem naročil, naj za osebe, obsojene zaradi plenjenja ali napadov na policiste, zahtevajo stroge kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali prepoved udeležbe na demonstracijah, odvzem volilne pravice in prepoved dostopa do družbenih omrežij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.