Nemčija in Italija še ne bosta sledili Macronu, Starmer prejel poziv poslancev

"ZDA odločno zavračajo načrt Emmanuela Macrona, da na generalni skupščini ZN prizna palestinsko državo. Ta nepremišljena odločitev služi le propagandi Hamasa in ovira mir. To je klofuta žrtvam 7. oktobra," je na omrežju X v odzivu na Macronovo napoved zapisal ameriški državni sekretar Marco Rubio.

Ostro se je odzval tudi Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Premier Benjamin Netanjahu je v izjavi dejal, da takšna odločitev "nagrajuje teror" in predstavlja eksistenčno grožnjo Izraelu.

Macronovo napoved sta na drugi strani pozdravila tako Palestinska uprava (PLO) kot palestinsko islamistično gibanje Hamas.

PLO je sporočila, da poteza "odraža zavezanost Francije mednarodnemu pravu in njeno podporo pravici palestinskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve neodvisne države". Gibanje Hamas pa je Macronovo napoved označilo kot "pozitiven korak v pravo smer k zagotavljanju pravičnosti zatiranemu palestinskemu ljudstvu".

"Pozivamo vse države sveta – zlasti evropske države in tiste, ki še niso priznale države Palestine, naj sledijo zgledu Francije," so dodali.

Macronovo napoved so pozdravili tudi v Španiji, na Irskem in v Savdski Arabiji. Savdsko zunanje ministrstvo je Macronovo odločitev označilo za zgodovinsko in pozvalo druge države, naj temu sledijo. V Dublinu in Madridu pa so poudarili, da je priznanje in rešitev dveh držav edina pot do miru na Bližnjem vzhodu.

Francoski predsednik bo v skladu s svojo napovedjo priznanje Palestine uradno oznanil septembra na generalni skupščini ZN, Francija pa bo pred tem skupaj s Savdsko Arabijo prihodnji teden v New Yorku gostila mednarodno konferenco za uresničitev rešitve dveh držav na ministrski ravni.

Francija bi s priznanjem Palestine postala najvplivnejša evropska država, ki bi to storila, več drugih pa je že namignilo, da bi lahko sledile tej potezi.

Tako se dodatno krepi politični pritisk na Izrael, medtem ko je v mednarodni skupnosti vse pogosteje slišati kritike – predvsem zaradi onemogočanja dostav humanitarne pomoči v Gazo, kjer ljudi poleg vsakodnevnega bombardiranja vse bolj ogrožajo katastrofalne življenjske razmere, pomanjkanje osnovnih dobrin in huda lakota. Izrael medtem vztrajno zavrača obtožbe o namernem povzročanju lakote v Gazi in nadaljuje silovite napade na palestinsko enklavo.

"Podpiramo mednarodno pravo in pravičen, trajen mir na Bližnjem vzhodu," je v objavi na omrežju X še sporočila zunanja ministrica.

Francija bo poleg tega skupaj s Savdsko Arabijo prihodnji teden v New Yorku gostila mednarodno konferenco za uresničitev rešitve dveh držav na ministrski ravni.

Na konferenci bo sodelovala tudi Slovenija, ki je palestinsko državo priznala junija lani, od takrat pa se je z več izjavami in potezami predstavnikov oblasti in civilne družbe uveljavila kot ena glasnejših zagovornic pravic Palestincev med članicami Evropske unije. Nazadnje je vlada pred tednom dni sprejela ukrep, s katerim je izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi.

"Vlada še naprej obravnava priznanje palestinske države kot enega od zadnjih korakov na poti k doseganju rešitve dveh držav," je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Ponovil je, da je "varnost Izraela za nemško vlado izjemno pomembna" ter da sta potrebni prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh zajetih talcev.

"Izrael mora nemudoma in drastično izboljšati katastrofalno humanitarno situacijo v Gazi," je nadaljeval in dodal, da je "potrebna izvedljiva politična perspektiva za Gazo, da se začasno premirje lahko spremeni v trajni mir".

Tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da Italija še ni pripravljena priznati Palestine. "Italija podpira rešitev dveh narodov in dveh držav, vendar mora priznanje nove palestinske države potekati hkrati z njihovim priznanjem države Izrael. (...) Zanima nas mir, ne zmaga ene strani nad drugo," je poudaril.

Ponovil je, da Italija obsoja izraelske napade na Gazo in omejitve pri dobavi pomoči ter ponovno pozval k prekinitvi ognja. "Ne moremo več sprejemati pokolov in lakote," je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Opozicijska Demokratska stranka (PD) je bila medtem kritična do izjav Tajanija. "Ali naš zunanji minister ve, o čem govori? Pravi, da moramo priznati Izrael. Poleg dejstva, da ga je Italija priznala že leta 1949, je tudi Palestina skupaj s PLO priznala Izrael leta 1993 s sporazumi v Oslu," je spomnil predstavnik PD Giuseppe Provenzano.

221 britanskih poslancev je medtem premierja Keira Starmerja pozvalo, naj sledi Macronu in prizna Palestino. "Pozivamo vas, da na konferenci prihodnji teden uradno priznate državo Palestino," so zapisali v skupnem pismu, pri čemer so imeli v mislih konferenco o rešitvi dveh držav, ki bo v ponedeljek in torek potekala v New Yorku.

"Čeprav se zavedamo, da Združeno kraljestvo ne more uresničiti svobodne in neodvisne Palestine, bi priznanje Združenega kraljestva imelo pomemben vpliv. (...) Od leta 1980 podpiramo rešitev, ki temelji na dveh državah. Takšno priznanje bi (...) izpolnilo zgodovinsko odgovornost, ki jo imamo do ljudi," so dodali poslanci.

Kljub njihovemu pozivu pa London za zdaj še ne namerava priznati Palestine. Starmer je namreč danes sporočil, da si London z zavezniki prizadeva za pot do miru v regiji in za konkretne ukrepe, ki so potrebni, da se premirje spremeni v trajni mir, poroča britanski BBC.

Eden od teh korakov je po njegovem mnenju tudi priznanje Palestine, ki pa mora biti del širšega načrta, ki bo na koncu pripeljal do rešitve dveh držav in trajne varnosti za Palestince in Izraelce. "To je način, da se zagotovi, da bo to orodje najbolj koristno za izboljšanje življenja tistih, ki trpijo," je še dodal.

Starmer je v zadnjih dneh pod vse večjim domačim in mednarodnim pritiskom glede priznanja Palestine. Britanski premier je danes skupaj s francoskim predsednikom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem Izrael pozval, naj takoj odpravi omejitve pretoka pomoči v Gazo in poudaril, da je napočil čaš za končanje vojne v enklavi.