Po nasilju v Franciji: 'Policija izgubila nadzor nad razmerami'

Več kot pol milijona ljudi je demonstriralo proti naraščajočim življenjskim stroškom in vse slabši dostopnosti kakovostnih javnih storitev, vključno z javnim šolstvom. Kar naj bi bili sprva mirni protesti, so se kmalu sprevrgli v nasilje, ko so se pojavile skupine zamaskiranih aktivistov, oblečenih v črna oblačila.

Po ocenah oblasti so izropali in uničili okoli 1500 trgovin in drugih podjetij. Policija za obvladovanje nemirov je proti množicam uporabila solzivec in vodne topove, na več krajih so policiste videli, kako so ljudi udarjali s pendreki. Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bilo v soboto poškodovanih približno 1000 policistov, od tega sedem huje.

Po podatkih francoskih oblasti so po protestih pridržali 2400 ljudi.

V Franciji so se pojavile govorice, da bi lahko predsednik Emmanuel Macron v nekaterih delih države uvedel začasno policijsko uro ali celo razglasil izredne razmere, da bi pomiril napete razmere. Na koncu je v nedeljo v televizijskem nagovoru državljane pozval k narodni enotnosti in skušal francosko javnost prepričati, da bodo storilci nasilnih dejanj kaznovani.

Francoski predsednik je notranjega ministra tudi pozval, naj čim prej na terenu uvede nove načine ukrepanja proti izgrednikom.

Francoske oblasti so sporočile, da so v Parizu aretirali 350 ljudi. Notranji minister Laurent Nuñez je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je policija med koncem tedna v nekaterih mestih med protesti "izgubila nadzor nad razmerami".

"Varnostne sile so se znašle v neenakopravnem položaju glede na število udeležencev, demonstrantov, pa tudi huliganov, plenilcev in levičarskih aktivistov, ki so povzročili, da so shodi ušli izpod nadzora," je davi povedal v pogovoru za francoski radio France Inter. Kot je dodal, je deloma prišlo do pomanjkanja predvidevanja glede razpoložljivih sil, v nekaterih mestih pa je policija izgubila nadzor.

Nuñez je priznal tudi, da so se oblasti na nasilje odzvale s premalo predvidevanja in Macronu ponudil odstop, saj se je, kot je dejal, "počutil odgovornega za vse, kar se je zgodilo". Macron odstopa ni sprejel.

A Macronov govor je na družbenih omrežjih in med političnimi nasprotniki naletel na ostre kritike, saj naj bi mu manjkale konkretne podrobnosti. Kot prvo se sprašujejo, kako bodo vandalom sploh stopili na prste in jih privedli pred roko pravice ter kako bodo v prihodnje zaščitili francoska mesta, zlasti zdaj, ko so napovedane nove množične demonstracije?

V nedeljo je generalna sekretarka sindikata CGT Sophie Binet Macrona obtožila, da se ni odzval na skrbi dijakov in študentov, krizo življenjskih stroškov ali vse slabšo kakovost javnih storitev v Franciji. A predsednik je očitno breme prenesel na premierja Lecornuja.

Toda njega in notranjega ministra številni v Franciji obtožujejo, da sta bila pred sobotnimi številnimi napovedanimi protesti povsem nepripravljena in da na terenu ni bilo dovolj policistov.

Predsednica spodnjega doma francoskega parlamenta Yaël Braun-Pivet je sporočila, da želi začeti preiskavo, da bi natančno ugotovili, kaj se je zgodilo konec tedna in zakaj.

Razmere v Franciji so sicer zaostrene že nekaj časa. Francija se namreč spopada tudi s finančnimi težavami. Vlagatelji močno pritiskajo na državo, naj obvlada hitro naraščajoči javni dolg. Francoska vlada pa se boji, da bi se ob zmanjšanju javnih storitev ali socialnih transferjev na ulice zlilo še več jeznih ljudi.

Macron in njegov premier sta za nasilni kaos v soboto obtožila radikalne skrajno leve skupine in prestopnike. Vodja skrajne levice Jean-Luc Mélenchon je vladi očital "nesposobnost", Marine Le Pen z nacionalistične desnice, ki se rada predstavlja kot zagovornica strogega spoštovanja zakonov in javnega reda, pa je objavila videoposnetek, na katerem sedi pred francosko zastavo in v slogu predsedniškega nagovora obtožuje "Macronovo administracijo, ki je izgubila zagon, je izčrpana in zmedena".

"Obseg škode je velik in brez primere," je v pismu zapisal pariški podžupan Emmanuel Grégoire. "Pariz je mesto svobode, razprav in demonstracij. Takšno mora tudi ostati. Vendar mora biti tudi mesto, v katerem lahko vsi varno delajo in vodijo svoja podjetja."

Župani Pariza, Marseilla in Lyona, treh največjih francoskih mest, so zaradi "obsega škode in resnosti razmer" zaprosili za sestanek s premierjem v prihodnjih dneh, poroča AP News.

V Marseillu je skupina protestnikov za kratek čas na silo vstopila v preddverje mestne hiše, skupina zamaskiranih ljudi s kapucami pa je poškodovala policijsko postajo. V Lyonu je zagorelo v turističnem uradu.

V Limogesu je mestno hišo opustošil požar, potem ko so vanjo vdrli "radikalni izgredniki". V stavbi so bili takrat izvoljeni predstavniki oblasti, zaposleni, varnostno osebje in člani javnosti, je povedal prefekt departmaja Haute-Vienne Maurice Barate.

"Stavbo so namerno zažgali. To je izjemno resno in nezaslišano dejanje," je dejal.