'Fronta brez vojakov': naročili 50.000 'kopenskih borcev'

Ukrajinski razvijalci želijo ustvariti tako imenovano "fronto brez vojakov", na kateri bi večino najnevarnejših nalog prevzeli roboti, droni in sistemi umetne inteligence. Cilj je zmanjšati izgube med ukrajinskimi vojaki v vojni proti številčno precej močnejši Rusiji.

Ukrajinska vojska je pred dnevi objavila posnetek, ki prikazuje nov način uporabe teh sistemov. Brezpilotni čoln je ponoči pristal na obali polotoka Kinburn v bližini Mikolajiva, namesto eksploziva pa je na kopno pripeljal oboroženega bojnega robota.

Po spuščenem rampnem mostu je na obalo zapeljal robot Rys, oborožen s 7,62-milimetrskim strojnim mitraljezom, nato pa se je spopadel z ruskimi vojaki, ne da bi moral na območje stopiti kateri koli ukrajinski vojak. Ukrajinska vojska trdi, da je šlo za prvo tovrstno operacijo v zgodovini vojskovanja, uspešnosti misije pa ni razkrila, poroča krone.at.

Kopenski roboti so bili sprva namenjeni predvsem logistiki, razminiranju in evakuaciji ranjenih, v zadnjih mesecih pa jih vse pogosteje uporabljajo tudi v napadalnih operacijah.

Ukrajinska obrambna industrija danes proizvaja več različnih modelov, med njimi Ratel, TerMIT, Ardal, Rys, Zmiy, Protector in Volia.

Posebej izstopa sistem Zmiy, ki ga razvija ukrajinsko podjetje Rovertech. Podjetje slika vizijo bojišča, na katerem bi večino nalog opravljali leteči droni, kopenska brezpilotna vozila (UGV) in senzorji z umetno inteligenco, medtem ko bi bili vojaki čim dlje od neposrednih spopadov.

Po njihovih besedah običajno kopensko brezpilotno vozilo na bojišču preživi približno sedem misij. Robot Zmiy naj bi bil bistveno vzdržljivejši in po navedbah podjetja v povprečju opravi okoli 57 misij na približno 35 kilometrov širokem območju fronte, kjer topništvo in droni skoraj onemogočajo vsak premik vojakov. Razvijalci pravijo, da je robot zasnovan tako, da ga je težje zaznati – deluje skoraj neslišno in oddaja zelo malo toplote.

Velika prednost kopenskih robotov je njihova cena. Izguba sodobnega bojnega tanka pomeni večmilijonsko škodo, medtem ko izguba robota stane le nekaj deset tisoč ameriških dolarjev.

Po podatkih ukrajinskih razvijalcev so brezpilotna kopenska vozila opravila že več deset tisoč nalog. Večina jih je logističnih, vse pogosteje pa sodelujejo tudi v neposrednih bojih. Roboti prevažajo strelivo in zaloge, evakuirajo ranjene vojake ter postavljajo ali odstranjujejo mine.

Ukrajinsko vojaško vodstvo meni, da bodo kopenski roboti postali eden ključnih elementov sodobnega bojišča. Predsednik Volodimir Zelenski je zato podpisal odlok o nabavi 50.000 kopenskih brezpilotnih sistemov do konca leta.

Za primerjavo: leta 2025 je Ukrajina nabavila približno tretjino tega števila, leto prej pa le okoli 2.000 takšnih sistemov. Po ocenah vojaških analitikov je glavni razlog za pospešeno proizvodnjo vse večja nevarnost napadov z droni FPV, zaradi katerih je gibanje vojakov in oklepnih vozil na prvi bojni črti izjemno tvegano.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da kopenski roboti niso brez omejitev. Zaradi zahtevnega terena so bolj občutljivi na motenje signalov in naravne ovire kot leteči droni, pogosto pa potrebujejo tudi stalnega operaterja.

Vojaški analitiki pritrjujejo, da kopenski roboti sicer postajajo pomembna alternativa tankom pri določenih nalogah, vendar njihov vpliv na vojskovanje za zdaj še ni tako revolucionaren, kot ga je prinesla množična uporaba zračnih brezpilotnih letalnikov. Razvijalci zato že razvijajo nove sisteme zaščite, med drugim tudi umetno inteligenco za zgodnje zaznavanje in prestrezanje sovražnih dronov.

Vojna v Ukrajini sicer postaja tudi eno največjih razvojnih okolij za robotiko in avtonomne vojaške sisteme. Zaradi izkušenj z bojišča se tehnologije razvijajo bistveno hitreje kot v mirnodobnih razmerah. Rešitve, ki bi sicer nastajale več let, se v Ukrajini preizkušajo, izboljšujejo in uvajajo v uporabo v nekaj mesecih.

Poseben poudarek je na vse večji avtonomiji sistemov. Današnje kopenske robote sicer še vedno upravljajo operaterji na daljavo, vendar že uporabljajo elemente umetne inteligence za zaznavanje ovir, prepoznavanje ciljev, navigacijo in usklajevanje z drugimi brezpilotnimi sistemi. Raziskovalci opozarjajo, da se svet postopno približuje obdobju, ko bodo nekateri bojni sistemi sposobni sprejemati vse več odločitev brez neposrednega človeškega posredovanja.

Prav zato vojno v Ukrajini številni obrambni strokovnjaki označujejo za prelomnico v razvoju avtonomnega orožja. Izkušnje, pridobljene na ukrajinskem bojišču, pa naj bi odločilno vplivale na razvoj prihodnjih generacij oboroženih sil.