Frontexu zmanjkalo denarja, EU pa načrtuje še več vračanja migrantov

Evropska unija želi pospešiti vračanje migrantov, ki nimajo pravice do prebivanja na njenem ozemlju, toda agenciji, ki ima pri izvajanju te politike vse pomembnejšo vlogo, je že pred koncem leta zmanjkalo denarja za enega ključnih podpornih programov.

Kot razkriva Politico na podlagi interne elektronske korespondence, je Frontex 2. oktobra začasno ustavil sprejemanje novih primerov v program reintegracijske pomoči za ljudi, ki se po zavrnitvi pravice do prebivanja v EU vračajo v izvorne države.

Izvršni direktor agencije Hans Leijtens je zaposlenim sporočil, da so stroški dosegli raven, pri kateri ni več mogoče zagotoviti polnega finančnega kritja.

Program, ki deluje od leta 2022, ljudem po vrnitvi v domovino omogoča različne oblike podpore, med drugim finančno pomoč, zdravstveno oskrbo, poklicno usposabljanje in svetovanje. Njegov namen je olajšati ponovno vključitev v družbo in zmanjšati verjetnost, da bi se posamezniki znova podali na pot proti Evropi.

Začasna ustavitev sicer ne pomeni prekinitve vseh deportacij ali drugih oblik vračanja migrantov. Frontex bo državam članicam še naprej zagotavljal operativno in tehnično pomoč, že sprejeti upravičenci pa bodo podporo obdržali.

Razlog za finančne težave je precej večje povpraševanje po reintegracijski pomoči, kot ga je Frontex predvidel pri načrtovanju proračuna. Agencija je v povprečju obravnavala 2368 novih primerov mesečno. Samo septembra je bilo novih primerov za 63 odstotkov več od zastavljenega cilja. Že v prvi  polovici leta 2026 je Frontex sprejel približno 75 odstotkov več primerov kot v enakem obdobju lani. V preteklih letih je agencija za pokrivanje dodatnih potreb lahko prerazporejala sredstva iz drugih delov svojega proračuna. Tokrat takšna rešitev ni več zadostovala.

Leijtens je v internem sporočilu opozoril, da evropski večletni finančni okvir ni predvidel tako velikega obsega financiranja programa, kot ga mora zdaj zagotavljati Frontex.

Agencija je Evropsko komisijo že zaprosila za dodatna sredstva, vendar še nima zagotovljenega denarja za nadaljevanje sprejemanja novih primerov. Odgovori so povezani tudi s pogajanji o proračunu EU za leto 2027 in naslednjem sedemletnem finančnem okviru, ki se bo začel leta 2028.

Tiskovni predstavnik Frontexa Chris Borowski je za Politico potrdil začasno ustavitev sprejemanja novih primerov. Ob tem je opozoril na vse večji razkorak med političnimi cilji Evropske unije in denarjem, ki je na voljo za njihovo uresničevanje. "Nima smisla govoriti o ambicioznejši evropski politiki vračanja, ne da bi govorili tudi o sredstvih, potrebnih za njeno izvajanje," je poudaril.

Borowski je opozoril tudi, da se vračanje migrantov ne konča s pristankom letala v njihovi izvorni državi. Pomemben del učinkovite migracijske politike je pomoč ljudem, da si po vrnitvi ponovno uredijo življenje. Prav ta del sistema je zdaj zaradi pomanjkanja sredstev začasno omejen.

V začetku oktobra so evropski pogajalci sicer dosegli dogovor o novi zakonodaji na področju vračanja migrantov, ki predvideva strožje postopke in nove možnosti za izvajanje vračanj. Evropska komisija namerava v prihodnjih tednih predstaviti tudi predlog razširitve pristojnosti Frontexa. Agencija naj bi dobila pomembnejšo vlogo pri vračanju migrantov in njihovi reintegraciji, hkrati pa dodatne naloge pri varovanju zunanjih meja EU. Načrti vključujejo tudi večjo sposobnost hitrega odzivanja ob nenadnem povečanju migracijskih pritiskov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem držav članic pred evropskim vrhom poudarila, da želi Komisija Frontex preoblikovati v resnično evropsko zmogljivost z ustreznim obsegom, orodji in prilagodljivostjo, ki bi državam članicam lahko pomagala, kjer koli in kadar koli bi bilo potrebno.

Toda prav zdaj se odpira vprašanje, kako bo EU financirala širitev agencije, če ta že pri obstoječih nalogah ne more zagotoviti dovolj denarja. Leijtens je na dogodku v začetku meseca opozoril tudi na omejitve kadrovskih zmogljivosti. Enot, ki morajo biti pripravljene na hitro posredovanje ob izrednih razmerah, namreč ni mogoče hkrati uporabljati za druge naloge.

Začasna ustavitev programa je sprožila tudi vprašanja o dolgoročni učinkovitosti evropske migracijske politike. Lukas Gehrke, direktor bruseljskega globalnega urada Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki deluje v okviru Združenih narodov, je za Politico ocenil, da je reintegracijska pomoč ključna sestavina uspešnega sistema vračanja. Po njegovih besedah so prisilna vračanja draga in povezana z večjim tveganjem kršitev človekovih pravic.

Nasprotno lahko podpora po vrnitvi spodbuja prostovoljne odhode, zmanjšuje verjetnost ponovnih poskusov prihoda v EU in olajšuje sodelovanje z državami, ki sprejemajo vrnjene državljane. "To pomeni, da je vsak evro, porabljen za vračanje z reintegracijo, porabljen bolj trajnostno," je poudaril.

Takšna pomoč je pomembna tudi zato, ker se številni ljudje po vrnitvi soočajo z brezposelnostjo, pomanjkanjem stanovanj, zdravstvenimi težavami ali drugimi ovirami pri ponovnem vključevanju v domače okolje.

Politico je pridobil tudi interna navodila, ki jih je Frontex pripravil za zaposlene, zadolžene za obveščanje migrantov o začasni ustavitvi programa.

V njih agencija opozarja, da bi lahko ljudje, ki so računali na reintegracijsko pomoč, novico razumeli kot osebno zavrnitev ali kazen.

Zaposlenim zato svetuje, naj priznajo, da gre za institucionalno težavo s financiranjem, ter posameznikom jasno pojasnijo, da odločitev ni usmerjena proti njim osebno.

Svetovalcem priporočajo, naj bodo transparentni, pokažejo razumevanje za razočaranje upravičencev in pogovor nato usmerijo k drugim možnostim podpore po vrnitvi. V navodilih je tudi izrecno opozorilo: "Ne prepirajte se in ne zagovarjajte politike EU."