Gadafijevo letalo preživelo vojno in je po sedmih letih znova v zraku

Zajetje letala je bilo eno najpomembnejših uspehov upornikov do tistega trenutka, le zajetje in usmrtitev Moamerja Gadafija je zanje pomenilo večjo zmago. Zajeto letalo je bilo precej poškodovano v bojih za letališče, a sama notranjost je ostala bolj ali manj enaka, uporniki pa so medije z veseljem povabili na ogled. 

Videti je bilo masažno kad, zasebne projektorje in zelo luksuzno spalnico, kopalnico in nekakšno dnevno sobo. Letalo se je sicer "skrivalo" pod znamko nacionalne letalske družbe Afriqiyah Airways, a jasno je bilo, da je bil lastnik zgolj eden, letalo pa prava leteča palača.  

Po vrsti let, ko je bilo letalo prizemljeno v južni Franciji, ga je 3. maja 2021 opazil fotograf Clément Alloing, ki je letel nad Perpignanom, piše CNN. 

Nekaj mesecev po padcu Gadafijevega režima je bilo lastništvo letala nejasno, saj so številni trdili, da so oni pravi nasledniki, ali pa jim je bil Gadafi dolžan denar, zato so ga želeli zase. Na koncu so sodišča le odločila, da je letalo v državni lasti. Nekaj tednov kasneje je poškodovano letalo začelo let proti Perpignanu, kjer je sedež podizvajalca Airbusa, ki bo letalo tudi obnovil. 

A340 je bil torej poln lukenj, tehniki pa so morali preveriti kritične komponente, da bi letalo lahko poletelo. Zanimivo je sicer to, da je med drugimi letali na letališču, ki so bila v lasti državne letalske družbe, le Gadafijevo letalo "preživelo". Tehniki so letalo pogojno označili kot primerno za letenje, a z omejitvami – letenje je bilo mogoče le na 3000 metrih višine ali nižje in podvozje se ni smelo "zložiti" v trup. Pri potniških letalih je namreč zrak v kabini pod pritiskom, njihova potovalna in najbolj ekonomična višina letenja pa je na približno 10.000 metrih, kar ni preveč prijetno za človeško telo. Ker je letalo bolj spominjalo na švicarski sir kot na zaprt enoviten aluminijasti cilinder, so morali leteti nižje. 

Letalo je tako opravilo 1.500 kilometrov dolgo pot do Francije na približno 3.000 metrih, in to z izvlečenim podvozjem, kar je porabo kerozina močno povečalo, a jim je za silo uspelo zakrpati gorivne prostore. Poraba pa ... predstavljate si lahko, kakšna bi bila poraba, če bi avtomobil vozili z oprtimi vrati.

V Franciji so nato letalo popravil in na novo pobarvali, nova podoba pa je imela libijsko zastavo. Leta 2013, kot piše CNN, je bilo letalo pripravljeno za ponovno uporabo, ampak prvotni načrt, da bi ga uporabljali za komercialne namene, se ni uresničil – spet ga je začel uporabljati državni vrh Libije. Samo leto dni kasneje je bila varnostna situacija v Libiji tako slaba, da so letalo znova peljali v Francijo. 

Francozi so sicer imeli pripravljene plombe, saj so nekatere od številnih tožb zdaj dosegle tudi mednarodne razsežnosti, letalo pa je bilo – tako kot njegov lastnik – spet predmet tožb in kontroverznosti. Prvič je poletelo leta 1996, lastnik pa je bil brunejski sultan, ki ga je tudi opremil z vsemi luksuznimi dodatki. Štiri leta se je sultan ukvarjal z nevšečnostmi, kot sta korupcija in nepravilna poraba državnega denarja, zato se je letala hitro rešil, kupil pa ga je milijarder, princ Al Valid bin Talal. Kmalu zatem pa ga je kupil Gadafi in zanj odštel 100 milijonov evrov. 

Prva tožba se je zgodila nekje med temi preprodajami, saj se je eden od posrednikov pritožil, da ni bil plačan – osem milijonov evrov plus obresti. Londonsko sodišče je leta 2013 dosodilo, da ima prav, in Savdijci, ki jim je pripadal Bin Talal, so morali plačati. 

Druga tožba pa je veliko resnejša: istega leta, ko je Gadafi kupil svoj airbus, je libijska vlada s skupino Al Kharafi, kuvajtskim konglomeratom, podpisala dogovor o razvoju obmorskega letovišča v Tajuri blizu Tripolija. Dogovor ni nikoli resno zaživel, leta 2010 pa ga je libijska stran opustila.

Kuvajtska skupina se je na to odzvala s tožbo proti Libiji na mednarodnem arbitražnem sodišču v Kairu, ki je podjetju leta 2013 na podlagi ocene potencialnih donosov projekta, če bi bil uspešen, prisodilo 775 milijonov evrov odškodnine. Ker denarja ni bilo, so želeli zajeti letalo, a je francosko sodišče to zavrnilo. Pritožbe na sodbo so bile vložene, stroški parkiranega letala pa so naraščali. Tri milijone evrov neplačanih računov kasneje se je v tožbo vključil tudi Air France. 

Zakleto letalo je tako počasi "zaživelo" leta 2020, ko so opazovalci opazili, da občasno zaganjajo motorje, kar je po navadi znak vzdrževalnega  programa. Leta 2021 je tako končno spet poletelo, a prihodnost ostaja nejasna – podobno kot v državi, ki je letalo nazadnje uporabljala.