Ganljivi prizori bega pred ognjenimi zublji

Tudi zaradi požara v bližini Alicanteja so z domov evakuirali okrog 1000 ljudi. Na območju Valencie se poleg tega gasilci spopadajo s še dvema manjšima požaroma, poroča nacionalna televizija RTVE.

Še en velik požar divja okrog 70 kilometrov zahodno od mesta Zaragoza v pokrajini Aragonija. Minuli konec tedna je bilo na območju primorano svoje domove zapustiti približno 1500 ljudi. Požar še ni pod nadzorom in je doslej uničil 8000 hektarjev površin.

So pa se razmere nekoliko umirile v bližini mesta Murcia na jugu države, kjer je požar zanetil udar strele.

Najbolj uničujoč požar od začetka leta se je v Španiji sicer širil približno 270 kilometrov severozahodno od Madrida pri mestu Zamora in blizu meje s Portugalsko. Glede na lokalna poročila ga je gasilcem konec tedna uspelo spraviti pod nadzor.

Od 17. julija je v njem zgorelo 31.500 hektarjev gozda in grmičevja.

K izbruhu in širjenju požarov po vsej državi so prispevali suša, ki traja že mesece, velika vročina, ki jo strokovnjaki pripisujejo podnebnim spremembam, in zelo suh zrak. Tveganje za požare ostaja v več pokrajinah, vključno z Andaluzijo, Aragonijo in Katalonijo, izjemno visoko.

Že zdaj je sicer letošnje leto za Španijo z vidika gozdnih požarov najbolj uničujoče od začetka spremljanja.

V Evropi letos rekorden obseg gozdnih požarov

Požari so letos v Evropi sicer opustošili že skoraj 660.000 hektarjev površin, kar je rekord v tem delu leta od začetka zbiranja podatkov leta 2006, so sporočili iz evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS). Zaradi letošnjih požarov so bili mnogi Evropejci prisiljeni zapustiti svoje domove, požari pa so uničili veliko število stavb in gozdnih površin v državah EU, med drugim v Avstriji, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Italiji, Portugalski, Španiji, Romuniji in Sloveniji.

"Leto 2022 je že zdaj rekordno, tik pod letom 2017," je dejal koordinator EFFIS Jesus San-Miguel in opozoril, da sezona požarov še traja. Leta 2017 je sicer do 13. avgusta pogorelo 420.913 hektarjev površin, do konca leta pa se je število povečalo na 988.087 hektarjev.

Čeprav se je julija na slovenskem Krasu na tisoče gasilcev skoraj dva tedna trudilo pogasiti največji gozdni požar v novejši slovenski zgodovini, je bila zaradi požarov letos najbolj prizadeta Španija. Tam so ognjeni zublji po podatkih EFFIS, ki temeljijo na satelitskih podatkih službe EU za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS), v letošnjem letu doslej uničili 244.924 hektarjev površin. Sledita Romunija s 150.528 hektarji in Portugalska s 77.292 hektarji površin.

Od leta 2010 naprej so strokovnjaki opazili trend povečevanja števila požarov v srednji in severni Evropi ter v državah, kjer gozdni požari niso tako običajni, je še dejal San-Miguel.

Evropo je letos prizadela vrsta vročinskih valov, zgodovinska suša in številni gozdni požari, za katere strokovnjaki pravijo, da so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Ob tem se vrstijo opozorila, da bodo vročinski valovi v prihodnosti verjetno še pogostejši in daljši.

Že v petek je CAMS sporočila, da je bila v letu 2022 v jugozahodni Evropi zabeležena rekordna požarna aktivnost. Opozorili so tudi, da je letošnje leto na četrtem mestu po količini emisij ogljika, ki so jih povzročili požari.