Gates svari: Prihaja 20 turbulentnih let

Bill Gates ostaja velik zagovornik razvoja umetne inteligence, vendar je vse bolj zaskrbljen zaradi hitrosti, s katero tehnologija spreminja svet. V podkastu Decoder je opozoril, da bi lahko naslednji dve desetletji prinesli izjemne družbene in gospodarske pretrese.

"Moja največja skrb je to dvajsetletno prehodno obdobje, v katerem bodo zmagovalci in poraženci ter veliko pretresov," je dejal soustanovitelj Microsofta.

Po njegovem mnenju bo umetna inteligenca dolgoročno ustvarila pogoje za "resnično obilje", ko bodo številne dobrine in storitve zaradi tehnološkega napredka bistveno cenejše in dostopnejše.

Toda pred tem bi lahko številni ljudje izgubili delo, nekateri gospodarski sektorji pa doživeli korenite spremembe.

Gates meni, da bodo med prvimi na udaru predvsem poklici, pri katerih zaposleni opravljajo ponavljajoče se pisarniške in administrativne naloge. Posebej je izpostavil telefonsko prodajo, podporo uporabnikom in računovodstvo.

Po njegovi oceni bo umetna inteligenca lahko številne naloge na teh področjih opravljala bistveno hitreje, ceneje in celo natančneje kot ljudje. To bi lahko močno zmanjšalo potrebo po zaposlenih, ki danes opravljajo takšno delo.

Gates opozarja, da bi z razvojem vse zmogljivejših sistemov umetne inteligence lahko izginilo tudi pomanjkanje nekaterih visoko usposobljenih strokovnjakov, saj bodo njihove naloge vse pogosteje prevzemali računalniški sistemi.

Po Gatesovih napovedih bo razvoj humanoidnih robotov postopoma spreminjal tudi poklice, ki danes zahtevajo fizično delo. V prihodnjih dveh desetletjih bi roboti lahko postali dovolj zmogljivi, da bi gradili stanovanjske objekte, opravljali kmetijska dela in sodelovali pri zahtevnih medicinskih posegih. Med področji, kjer pričakuje velike spremembe, so gradbeništvo, kmetijstvo in zdravstvo.

Če bodo stroji sposobni zanesljivo in cenovno ugodno opravljati vse več nalog, se bo zmanjšala potreba po človeškem delu tudi v teh panogah.

Gates sicer priznava, da je časovnica negotova. Nekatere tehnologije bi lahko napredovale hitreje od pričakovanj, druge pa bi za širšo uporabo potrebovale precej več časa.

Razvoj umetne inteligence odpira tudi vprašanja, ki presegajo gospodarstvo. Če bodo stroji nekoč sposobni opravljati velik del dela, ki ga danes opravljajo ljudje, se bo po Gatesovem mnenju morala spremeniti tudi družbena predstava o zaposlitvi, zaslužku in osebnem smislu. Tehnološki napredek bi lahko omogočil krajše delovne tedne in zgodnejše upokojevanje, vendar bi takšne spremembe zahtevale tudi nove politične in družbene odločitve.

Gates dopušča možnost, da bi se ljudje zavestno odločili nekatere dejavnosti ohraniti v človeških rokah, tudi če bi jih stroji lahko opravljali učinkoviteje. Kot primere omenja varstvo otrok, pripravo hrane, umetnost in šport.

Na teh področjih namreč ni pomembna zgolj učinkovitost, temveč tudi človeška izkušnja, odnos in osebni stik.

Čeprav Gates dolgoročno pričakuje velike koristi, opozarja, da se lahko negativne posledice pojavijo precej prej. Posebej ga skrbijo kibernetska varnost, zlorabe umetne inteligence in spremembe na trgu dela.

Po njegovem bi lahko že v naslednjih dveh ali treh letih občutili pomembne negativne učinke, predvsem na področju kibernetskih napadov in zaposlovanja.

Napredni sistemi umetne inteligence namreč ne pomagajo samo podjetjem, raziskovalcem in običajnim uporabnikom, temveč lahko njihove zmogljivosti izkoristijo tudi kriminalne združbe in drugi zlonamerni akterji.

Gates opozarja predvsem na možnost, da bi uporabniki zaobšli varnostne omejitve naprednih modelov in jih uporabili za škodljive namene.

Zato meni, da varnosti umetne inteligence ni mogoče prepustiti izključno tehnološkim podjetjem.

Soustanovitelj Microsofta zagovarja strožji nadzor nad najzmogljivejšimi sistemi umetne inteligence in uvedbo obveznih varnostnih standardov. Po njegovem podjetja zaradi medsebojne konkurence nimajo vedno dovolj spodbud, da bi sama zagotovila ustrezno raven varnosti.

Zato bi morale pomembnejšo vlogo prevzeti države in regulatorji.

Gates meni, da bi morali najnaprednejši modeli delovati z varnostnimi mehanizmi, ki jih uporabniki ne bi mogli preprosto izključiti.

Ne izključuje niti možnosti začasnega upočasnjevanja razvoja umetne inteligence, kadar bi bilo to potrebno zaradi varnosti.

Hkrati priznava, da bi bilo takšne omejitve zaradi mednarodne tehnološke tekme zelo težko uveljaviti po vsem svetu.

Kljub opozorilom Gates ostaja prepričan, da lahko umetna inteligenca prinese izjemne koristi, zlasti v zdravstvu, izobraževanju in kmetijstvu. Fundacija Gates že sodeluje pri projektih, v katerih umetno inteligenco uporabljajo za razvoj zdravil, izboljšanje zdravstvene oskrbe, podporo afriškim jezikom in razvoj kmetijstva.

Po Gatesovih besedah bi lahko umetna inteligenca bistveno pospešila odkrivanje novih zdravil in izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev. V kmetijstvu bi lahko pomagala pri razvoju odpornejših semen, izboljševanju živinoreje in natančnejšem napovedovanju vremena.

To bi bilo posebej pomembno za kmete v Afriki, ki pogosto nimajo dostopa do kakovostnih vremenskih podatkov in sodobnih tehnologij. Gates vidi velik potencial tudi v naprednem biološkem modeliranju, ki bi lahko raziskovalcem pomagalo pri napovedovanju stranskih učinkov zdravil.

Vendar poudarja, da takšne zmogljivosti še niso razvite do stopnje, ko bi lahko nadomestile običajne postopke preverjanja varnosti zdravil.

Gates zavrača očitke, da ima izrazito pesimističen pogled na prihodnost umetne inteligence. Nasprotno, prepričan je, da gre za tehnologijo z izjemnim potencialom za izboljšanje človeškega življenja.

Toda prav zaradi njene moči opozarja, da morajo države, podjetja in družba pravočasno razmisliti, kako bodo obvladovali posledice tako hitrih sprememb.

Po njegovem je ključni izziv zagotoviti, da bodo koristi umetne inteligence dostopne čim širšemu krogu ljudi in da tehnološki razvoj ne bo povzročil še večjih družbenih razlik.