Lakota v Gazi: otroci umirajo, svet še vedno okleva

Po skoraj letu dni neprekinjenega nasilja se Gaza sooča z razmerami, ki jih mednarodni standardi opredeljujejo kot predstopnjo uradne lakote. Najnovejše poročilo večpartnerske pobude IPC, objavljeno danes, kaže, da se je dostop do hrane od maja drastično poslabšal. Skoraj 40 odstotkov prebivalcev več dni zapored ostaja brez osnovne prehrane, medtem ko več kot pol milijona trpi zaradi razmer podobnih lakoti. Preostalo prebivalstvo pa se sooča z izjemno visoko stopnjo stradanja.

Še hujše razsežnosti ima kriza med otroki. V mestu Gaza se je stopnja akutne podhranjenosti med mlajšimi od pet let v zadnjih dveh mesecih početverila in zdaj znaša 16,5 odstotka. Poročila iz terena razkrivajo, da se več tisoč otrok sooča s hudo akutno podhranjenostjo, ki je najsmrtonosnejša oblika podhranjenosti. V prvih dveh tednih julija je bilo zaradi podhranjenosti hospitaliziranih že 5.000 otrok, kar napoveduje, da bo julij še bolj črn od junija, ko je to število znašalo 6.500, opozarja Unicef Slovenija.

Zdravstveni sistem, že dolgo na robu zloma, deluje le še v okrnjeni obliki. Delujočih je manj kot 15 odstotkov terapevtskih storitev, kar pomeni, da številni otroci, predvsem dojenčki, nimajo dostopa do pitne vode, nadomestkov materinega mleka in zdravil. Tveganje za smrt je zaradi podhranjenosti med dojenčki in majhnimi otroki večje kot kdaj koli prej. Zaradi pomanjkanja goriva, pitne vode in druge ključne pomoči je tudi distribucija hrane in medicinske pomoči skoraj nemogoča.

"Izčrpani otroci in dojenčki v Gazi umirajo zaradi podhranjenosti," je izpostavila izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. "Potrebujemo takojšen, varen in neoviran dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, po vsej Gazi, da bi povečali dobavo prehranske pomoči, vode in zdravil, ki rešujejo življenja. Brez tega bodo matere in očetje še naprej doživljali najhujšo nočno moro vsakega starša – nemoč, da bi rešili stradajočega otroka pred stanjem, ki ga lahko preprečimo."

Podobno opozarja tudi izvršna direktorica Svetovnega programa za hrano Cindy McCain, ki poudarja, da je čakanje na formalno razglasitev lakote neetično in nevarno: "Svet lahko jasno vidi neznosno trpljenje prebivalcev Gaze. Čakanje na uradno potrditev lakote, da bi jim zagotovili življenjsko potrebno pomoč v hrani, je nesprejemljivo."

Kljub občasnemu odprtju nekaterih mejnih prehodov humanitarna pomoč v Gazo še vedno prihaja v minimalnih količinah. Unicef Slovenija pravi, da bi za pokritje osnovnih prehranskih potreb več kot dveh milijonov ljudi bilo vsak mesec potrebnih najmanj 62.000 ton pomoči. Ponovna vzpostavitev komercialnega uvoza živil je prav tako ključnega pomena za zagotavljanje raznolikosti prehrane s svežim sadjem, zelenjavo, mlečnimi izdelki in beljakovinami, kot so meso in ribe.

Lakota je zadnja stopnja prehranske negotovosti. Razglasi se, ko ima najmanj petina prebivalstva izredno omejen dostop do hrane, ko podhranjenost med otroki preseže 30 odstotkov in ko zaradi stradanja vsak dan umirata najmanj dve odrasli osebi ali štirje otroci na 10.000 prebivalcev. Po ocenah IPC Gaza hitro drsi proti vsem tem pragom. Če bi te razmere nastopile v Sloveniji, bi to pomenilo, da bi vsak dan zaradi pomanjkanja hrane umrlo približno 420 ljudi.

Humanitarne agencije upajo, da bodo nove zaveze za vzpostavitev humanitarnih koridorjev omogočile širši in varnejši dostop pomoči. Hkrati opozarjajo, da se bo brez takojšnjega premirja, obnove osnovne infrastrukture in ponovnega zagona komercialnih dobav Gaza še naprej pogrezala v krizo.

V odsotnosti odločnih mednarodnih ukrepov bodo starši v Gazi še naprej nemočno opazovali, kako njihovi otroci izgubljajo bitko z lakoto.

- Pošljite SMS OTROCI10 na 1919 in darujete 10 €

-Darujte nahttps://unicef.si/doniraj/humanitarna-kriza-v-gazi