Kmalu po aretaciji Slovenca Gregorja Hudohmeta, ki naj bi pri enem največjih romunskih energetskih projektov zahteval podkupnino, se je ostro odzval del domače politike in s prstom pokazal na politične nasprotnike.
"Ta dim okoli GEN-I-ja in njegovih hčerinskih družb tako doma kot v tujini segajo že v čas, ko je družbo vodil Robert Golob. Vemo pa, da je Golob, ko je bil predsednik vlade, še vedno držal roko nad GEN-I-jem," je dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Pri čemer je resorni minister meril na eno ključnih pričevanj v slovenskem predvolilnem Watergatu - aferi Black Cube. "Kar smo predvidevali prej na sestanku, drži. (Robert Golob) še vedno nekako vodi GEN-I še iz ozadja," je v prisluhih dejala nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Zato je po mnenju Vrtovca treba opraviti temeljito revizijo nad vsemi podjetji GEN-I-ja tako doma in v tujini. "Ta revizija mora biti mednarodna in neodvisna. So pa tukaj tudi po mojem mnenju organi pregona tisti, ki pri tovrstnih poročanjih, morajo opraviti svoje delo," je dodal.
Robert Golob več od včerajšnjega zapisa, da sum še ne pomeni krivde in da si Grega, ki ga pozna, "zasluži, da počakamo na dejstva", danes ni želel. So pa reagirali v matični družbi.
Izredna seja uprave, odredili revizijo
Kot so sporočili iz družbe GEN-I, so bili o priprtju in postopku, ki poteka v Romuniji zoper direktorja hčerinske družbe GEN-I Sonce Hudohmeta, seznanjeni iz medijev. Uradnih in podrobnejših informacij zato še nimajo. Se je pa uprava družbe v nedeljo sestala na izredni seji, na kateri so odredili revizijo posla, povezanega s projektom izgradnje baterijskega sistema za shranjevanje električne energije v romunskem Gheorgheniju.
Do razjasnitve vseh okoliščin je uprava za začasnega direktorja družbe GEN-I Sonce imenovala Jureta Sokliča, predsednika uprave matične družbe GEN-I, in Sandija Kavaliča, člana uprave. Na seji so sprejeli tudi sklep o preučitvi možnosti zamrznitve projekta do razjasnitve vseh okoliščin.
"V Skupini GEN-I smo nad navedbami zaskrbljeni in jih obravnavamo z vso resnostjo. Integriteta, odgovornost in skladnost poslovanja so temeljni standardi našega delovanja, zato ima Skupina GEN-I ničelno toleranco do korupcije in drugih nezakonitih ravnanj. Revizija bo namenjena preverjanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin konkretnega posla, pravno presojo primera pa v celoti prepuščamo pristojnim organom," so zapisali v družbi.
Ob tem so dodali, da do danes še niso prejeli nobene uradne informacije romunskih oblasti v zvezi z omenjenim primerom. V primeru, da bo revizija pokazala nepravilnosti, pa so napovedali nadaljnje ukrepe.
Kako so Hudohmetu prišli na sled?
In kako so Hudohmetu sploh prišli na sled? S prikrito detektivsko tehniko, so ugotovili naši romunski kolegi s PRO TV. "Po navedbah virov blizu preiskave je bil Gregor Hudohmet tisti, ki je zahteval plačilo provizije za uspeh v višini 450 tisoč evrov plus DDV, in sicer prek tretjega podjetja. Česar pa Slovenec ni vedel, je bilo, da je vodja pogodbenega podjetja na sestankih na to temo nosil snemalno napravo. Tako so protikorupcijski tožilci pridobili dokaze, s katerimi so ga lahko obtožili podkupovanja," poroča novinar PRO TV Ovidiu Oanta.
Tako Hudohmet kot drugi obtoženi romunski poslovnež Cristian Dragomir sta na pritožbenem sodišču v Bukarešti zahtevala izpustitev. A ta po romunski zakonodaji za zdaj menda še ni možna.
Oba pa sta torej od sobote v priporu - Hudohmet zaradi suma jemanja podkupnine, Dragomir pa zaradi pomoči pri tem.
Projekt je po izračunih romunskih tožilcev vreden več kot 22 milijonov evrov. V GEN-I Sonce so gradnjo sistema za shranjevanje elektrike označili za trenutno največji projekt v Romuniji. Kakšna naj bi bila Hudohmetova vloga v njem?
Pogodba med GEN-I Sonce in izvajalcem, romunskim podjetjem Waldevar je bila, sodeč po fotografijah na spletni strani Gen-i, sklenjena 10. avgusta. Podpisala sta jo direktorja obeh podjetij - Gregor Hudohmet in Cristian Dragomir.
Zahteval podkupnino?
Kot smo poročali, so v petek zvečer zaradi suma korupcije v Romuniji prijeli znanega slovenskega strokovnjaka s področja energetike in njegovega domnevnega romunskega pomagača. Za oba je sodnik odredil 30-dnevni pripor. Po navedbah preiskovalcev je primer povezan z gradnjo velikega sistema za shranjevanje električne energije v baterijah v romunskem mestu Gheorgheni. Šlo naj bi za enega največjih tovrstnih projektov v Romuniji.
Slovenski poslovnež naj bi v povezavi s pogodbo, sklenjeno pred le nekaj tedni, zahteval najmanj 450.000 evrov podkupnine in DDV.
Romunski organi sumijo, da je Slovencu pri tem pomagal zaposleni v romunskem podjetju, ki sodeluje pri gradnji sistema za shranjevanje električne energije. Ta naj bi pri svojih nadrejenih tudi vztrajal, naj zahtevani znesek izplačajo.
Preiskovalci menijo, da naj bi skušali domnevno podkupnino prikriti s pogodbo, za katero naj bi se navzven zdelo, da gre za običajen poslovni dogovor. Primer je nato prišel v roke protikorupcijskih preiskovalcev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.