General v flanelasti srajci

Poročali smo, da je pretekli konec tedna v drugem krogu predsedniških volitev na Češkem slavil upokojeni general Petr Pavel, ki je z dobrimi 57 odstotki glasov ugnal nekdanjega premierja in milijarderja Andreja Babiša. Pavlovi podporniki so zmago bučno proslavili, po praških ulicah je odmevalo skandiranje "Pavel na grad" kot navezava na podobne vzklike "Havel na grad" iz leta 1989, ki so bili takrat namenjeni junaku žametne revolucije Vaclavu Havlu, ki je iz predsedniške palače Češkoslovaško popeljal proti demokraciji.

V soboto zvečer so Petru Pavlu v volilnem štabu številni zaploskali v srajcah iz flanele. Flanelasta srajca je namreč postala neuradni simbol njegove kampanje, saj se je pogosto fotografiral v njej.

"Nisem vajen smehljanja pred kamerami. Pred ljudmi se najbolje počutim v flaneli," je na začetku novembra zapisal na Twitterju, v prihodnjih tednih pa so sledile še številne druge objave v tej opravi – v ujemajočih srajcah sta skupaj s soprogo Evo ljudem voščila tako za božič kot novo leto, objavila pa sta tudi video priprav na praznično večerjo, ko je on nasekal drva, ona pa je naložila na ogenj.  

Zaradi flanele je zbodel tudi svojega protikandidata Babiša. Sam se je konec decembra namreč pošalil, da je prišel čas, da v kampanji uporabi najmočnejše orožje in je poziral s svojim muckom v naročju, Micko pa je nato še nekajkrat nastopil v njegovih objavah. Nekaj dni pozneje je z mačko poziral tudi Babiš, zato je Pavel "plagiatorja" hudomušno povprašal, ali namerava obleči tudi flanelko.

Da njegova kampanja ne bo suhoparna, je nakazal že ob predaji podpisov za kandidaturo, saj jih je oddal v glasni družbi. Na Harley Davidsonih ga je namreč spremljala skupina bajkerjev, ki mu je pomagala pri zbiranju podpisov po vsej državi. "Prišel je v naš klub na enega izmed sestankov in bil je tako super, da smo mu ponudili vsakršno pomoč, ki bi jo potreboval," je novinarjem pojasnil eden od članov praškega motorističnega kluba. Petr Pavel je tudi sam navdušen motorist, v lasti ima motor BMW GS.

Prav njegova slika na motorju je številne takoj spomnila na vožnjo Toma Cruisa v vlogi Maverica v kultni filmski uspešnici Top Gun. Nekateri uporabniki so na družbenih omrežjih pisali, da je videti kot oče slavnega hollywoodskega zvezdnika, drugi pa so hitro izbrskali podatek, da je pravzaprav le nekaj mesecev starejši od njega. Novi češki predsednik z gostimi sivimi lasmi in brado je 61 let dopolnil novembra lani, Cruise pa jih bo julija letos.

Tretji so ga povezali še z enim zvezdnikom, saj so izbrskali njegov portret iz mladosti in ugotavljali, da je videti kot "bratranec Matta Damona".

Na spletu so se pojavili številni plakati, kjer Pavla upodabljajo kot enega izmed akcijskih junakov, slavnega agenta 007 ali pa manekena, ki oglašuje (izmišljeni) parfum – Flanel, seveda.

Med kampanjo je podpise zbiral tudi s supanjem po reki Vltavi in na pohodu po Beskidih, kjer je na hrbtu tudi sam nekaj časa nosil velikanski vrč piva. Da je eden izmed njih, je Čehom nekajkrat dokazoval tudi s sproščenim nazdravljanjem. 

Neomajana podpora Ukrajini

Manj do smeha pa je tistim Čehom, ki nasprotujejo vojaški pomoči Ukrajini, saj jih skrbi, da bo to tudi njihovo 10-milijonsko državo potegnilo v spopad z Rusijo. 

Pavel je v kampanji večkrat poudaril, da se zavzema za nadaljevanje pošiljanje orožja v Ukrajino, njegov protikandidat Babiš pa je v enem izmed zadnjih televizijskih soočenj denimo dejal, da ni naklonjen posredovanju, če bi bila napadena denimo Poljska, ki je ena izmed držav članic Nata.

"Želim mir, ne vojne. V nobeni situaciji ne bi poslal naših otrok v vojno," je poudaril Babiš, ki je Pavla označil za vojnega hujskača. Eden izmed uporabnikov na Twitterju je tako denimo še pred Pavlovo zmago ljudi pozval, naj uničijo svoje osebne dokumente, češ da se bodo tako izognili vpoklicu.  

V volilni kampanji je Pavel podprl vojaško pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo in poudarjal, da bi morebitna zmaga Rusije pomenila veliko tveganje. Ob izvolitvi mu je med prvimi čestital prav ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ga povabil na obisk v Kijev. Tega namerava Pavel skupaj s slovaško Zuzano Caputovo obiskati po predaji poslov, ki je načrtovana za marec, in še pred vrhom zveze Nato, ki bo julija v Litvi.  

Bogata vojaška kariera

Prav z Natom je tesno povezana tudi Pavlova poklicna pot. Njegova kariera v vojski se je začela strmo vzpenjati po vstopu v komunistično partijo. Prav komunistično preteklost mu nekateri Čehi zamerijo, sam pa se je branil, da je bilo članstvo v partiji v njegovi družini nekaj normalnega ter da tedaj ni imel dovolj informacij in izkušenj, da bi ocenil zločinsko naravo komunističnega režima, kot je dejal.

Po vstopu Češke v zvezo Nato leta 1999 je tri leta delal v regionalnem poveljstvu zavezništva na Nizozemskem. Kasneje je magistriral iz mednarodnih odnosov na King's Collegeu v Londonu, nato je bil načelnik generalštaba češke vojske.

Leta 2015 je bil imenovan za poveljnika vojaškega odbora zveze Nato, najvišjega vojaškega organa zavezništva. Dobil je vrsto vojaških odlikovanj, med drugim ameriškega reda legije za zasluge in francoskega vojnega križa, leta 2018 pa se je upokojil. 

Pomembno vlogo v njegovi karieri je imelo tudi sodelovanje v mirovnih silah Unprofor v Bosni in Hercegovini, kjer je bil elitni padalec, njegova enota je leta 1993 rešila skupino francoskih vojakov.

Klic v Tajpej

Čeprav bo Pavlova vloga na Praškem gradu večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil. 

Da vsekakor bo kraljeval na naslovnicah, je dokazal že z eno prvih potez po izvolitvi. Poklical je namreč predsednico Tajvana Caj Ingven. Po pogovoru je sporočil, da se ji je zahvalil za čestitke in ji zagotovil, da Tajvan in Češka delita vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic. Kot je dodal, sta se strinjala, da bodo partnerstvo še okrepili. 

Gre za zelo nenavadno potezo glede na pomanjkanje uradnih diplomatskih stikov s Tajpejem, ki bo verjetno razjezila Kitajsko, poroča Reuters. Spomnili so, da se voditelji večine držav izogibajo javnim stikom na visoki ravni s Tajvanom in njegovim vodstvom, saj ne želijo izzivati Kitajske, drugega največjega gospodarstva na svetu. Leta 2016 je tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump kmalu po zmagi na volitvah po telefonu govoril s Tsaijem, kar je sprožilo vihar protestov iz Pekinga, dodajajo.