Sprejem resolucije je pomemben zgodovinski trenutek, ki potrjuje zavezanost mednarodne skupnosti vsakoletnemu spominu na dostojanstvo žrtev genocida, ki je terjal najmanj 8.372 življenj. Genocid v Srebrenici sta kot dejstvo priznala Meddržavno sodišče (angleško International Court of Justice - ICJ) ter Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia - ICTY), so sporočili iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.  "Sprejetje resolucije potrjuje pomen mednarodne solidarnosti pri obravnavi preteklih hudodelstev. Slovenija verjame, da lahko resolucija zapolni pomembno vrzel ter dolgoročno prispeva k miru, pravičnosti in spravi v Bosni in Hercegovini ter v regiji Zahodnega Balkana. Resolucija je odraz našega prepričanja, da so ti koraki nujni za napredek in ustvarjanje uspešne prihodnosti za vse. Slovenija ostaja zavezana boju proti nekaznovanju, spodbujanju sprave in spoštovanju pravic vseh posameznikov," so zapisali. 

O predlogu resolucije bi morali glasovati že prejšnji mesec, vendar so zaradi proceduralnih zapletov glasovanje preložili na danes. Srbija je pred glasovanjem sprožila diplomatsko ofenzivo proti resoluciji in na svojo stran pridobila več članic Generalne skupščine.

Proti resoluciji so se pred glasovanjem poleg Srbije med drugim izrekle Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan. Predstavnik Namibije je bil odločen v podpori resolucije in je genocid v Srebrenici enačil z genocidom v nacistični Nemčiji in v Ruandi. Nekatere države pa so zaradi domnevnega hitenja s sprejemanjem resolucije napovedale vzdržani glas.

Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh zaradi formata zasedanja kot predstavnik države, ki so sodelovale pri pobudi za resolucijo, svojega glasu vnaprej ni razložil. Ob tem je povedal, da je stališče Slovenije o genocidu med 11. in 22. julijem 1995 v Srebrenici jasno.

"Ta genocid so priznala mednarodna sodišča in glede na to se je Slovenija pridružila medregionalni skupini, ki je pripravila besedilo pričujoče resolucije, osredotočene na mednarodno priznanje, spomin in spoštovanje spomina na žrtve in preživele žrtve genocida. Resolucija temelji na dejstvih, njen cilj pa je olajšati spravo, empatijo in krepitev zaupanja v BiH ter regiji," je navedel Malovrh in poudaril, da te procese ogroža zanikanje zgodovinskih dejstev.

"Slovenija verjame, da lahko resolucija zapolni pomembno vrzel ter dolgoročno prispeva k miru, pravičnosti in spravi v Bosni in Hercegovini ter v regiji Zahodnega Balkana," pa so po sprejetju resolucije sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je v New Yorku v sredo in danes lobiral proti resoluciji, je medtem v Generalni skupščini danes napadel evropske in druge zahodne podpornice resolucije, ker bi naj izvajale gospodarski pritisk na članice ZN v podporo predlogu.

Razprava v Generalni skupščini se je nadaljevala z nastopi držav članic, ki so utemeljevale svoje glasovanje. Vzdržane države so največji zločin v Evropi po drugi svetovni vojni večinoma priznavale kot genocid, vendar izražale pomisleke nad postopkom in tem, kaj to pomeni za ohranjanje miru in stabilnosti v BiH.

V Srbiji znaki protesta 

V Srbiji pa so opoldne v znak protesta proti resoluciji ZN o Srebrenici po vsej državi zadoneli cerkveni zvonovi, poročajo tamkajšnji mediji. Uradni Beograd resoluciji odločno nasprotuje, pri tem pa uživa podporo Srbske pravoslavne cerkve (SPC). Resoluciji nasprotujejo tudi oblasti entitete BiH Republike Srbske in del javnosti v Črni gori. Generalna skupščina ZN bo glasovala o predlogu resolucije, ki predvideva razglasitev 11. julija za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.

SPC je v sredo v izjavi na svoji spletni strani napovedala, da bodo z blagoslovom patriarha Porfirija v vseh pravoslavnih cerkvah danes opoldne zadoneli zvonovi za rešitev srbske države in naroda. S tem so vernike pozvali h goreči molitvi in umirjenosti "kljub povsem lažnim in nepravičnim obtožbam, s katerimi se soočajo v ZN".

Proti resoluciji naj bi glasovalo okoli deset držav, več deset članic ZN pa naj bi se zaradi srbske diplomatske ofenzive zlasti med neuvrščenimi državami glasovanja vzdržalo, pravijo diplomatski viri.

Predlog resolucije o enem največjih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine.

Predlagali sta jo državi, ki imata s tem težke zgodovinske izkušnje – Nemčija in Ruanda. V pobudi so sodelovale tudi druge države, med njimi Slovenija. Besedilo sicer nikjer ne obsoja Srbije ali Srbov.

Parlament Republike Srbske je medtem v sredo pred današnjo obravnavo resolucije v ZN sprejel protestno izjavo, predsednik te entitete BiH Milorad Dodik pa je na omrežju X zapisal, da bi potrditev resolucije povzročila nepopravljivo škodo, ki bo pomenila konec BiH.

V Beogradu in Srebrenici plakati in panoji: Nismo genocidni narod 

V Beogradu in Srebrenici so se te dni pojavili tudi plakati in panoji, na katerih piše "Nismo genocidni narod", v črnogorski prestolnici Podgorica pa je v sredo po poročanju mreže Radio Slobodna Evropa protestiralo nekaj sto prosrbskih in proruskih protestnikov zaradi napovedi tamkajšnje vlade, da bo Črna gora podprla resolucijo.

Predlog resolucije o enem največjih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine.

Enote bosanskih Srbov so julija leta 1995 v samo nekaj dneh v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj 8000 Bošnjakov. Ta zločin je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid. Doslej je bilo zaradi tega na tem sodišču in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 oseb. Pokol v Srebrenici je za genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).