Skoraj osem let po tragediji prva sodba: nekdanjemu direktorju 12 let zapora

Zrušitev mostu med poletno nevihto na predvečer državnega praznika leta 2018 je pretresla Italijo. Ob zrušenju je 200 metrov dolg del ceste zgrmel 45 metrov v globino, žrtve so bile tako v avtomobilih, ki so peljali po viaduktu, kot tudi med ljudmi na tleh pod viaduktom. Okoli 600 ljudi je izgubilo domove.

V času nesreče je bilo podjetje ASPI v lasti družine Benetton, ki pa se je nato ob pritiskih politike in javnosti deležu v njem odpovedala in ga predala državi.

Dolgo časa so domnevni odgovorni govorili o "nepredvidljivosti usode" ali se sklicevali na neurje, ki se je v času zrušenja zgrnilo nad mestom. Strokovnjaki so medtem prepričani, da so bile vzrok za nesrečo poškodbe na mostu, ki jih niso odkrili zaradi pomanjkljivega vzdrževanja ali pa so za nevarnost zrušenja upravljavci vedeli, a niso ukrepali.

Sojenje skupno 57 obtoženim, ki odgovornost prelagajo drug na drugega, se je začelo leta 2022, danes pa je sodni senat sporočil prvo sodbo.

Genovsko tožilstvo je za vse obtožence zahtevalo skupno zaporno kazen 400 let. Najvišjo kazen so zahtevali za nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Autostrade per l'Italia Giovannija Castelluccija, in sicer 18 let in šest mesecev zapora. Sodišče ga je obsodilo na 12 let zaporne kazni, poroča Genova Today. 

"Iskali so krivca, ne pa krivde. Castellucci je bil obsojen, ki ni kriv. Njegova edina krivda je, da je nedolžen," je po izreku sodbe izjavil njegov odvetnik Giovanni Paolo. 

Pristojni za vzdrževanje na ASPI Michele Mitelli je bil obsojen na enajst let zapora, drugi mož družbe Paolo Berti pa na pet let in šest mesecev. Nekdanji zaposleni na ministrstvu za infrastrukturo, pristojen za nadzor nad koncesijami za avtoceste, je bil obsojen na pet let zapora.

Tožilci so med sojenjem poudarjali, da viadukt ni bil ustrezno vzdrževan, saj so upravljavci krčili sredstva za vzdrževalna dela, da bi povečali dobiček.

Obramba pa je na sojenju skušala dokazati, da je bila na viaduktu skrita konstrukcijska napaka, ki je povzročila korozijo, kar da je bil razlog za zrušenje, in ne pomanjkanje vzdrževanja.

Na predvečer razglasitve prvostopenjske sodbe je Autostrade per l'Italia objavilo opravičilo svojcem žrtev. "Opravičilo za to, kar se je zgodilo, je naša moralna dolžnost," je zapisal novi direktor Arrigo Giana. Kot je dejal, se želi opravičiti za trpljenje, ki ga je povzročil tragični dogodek, čeprav se zaveda, da ta gesta nikoli ne bo izbrisala bolečine.

Sojenje je trajalo štiri leta, današnje razglasitve sodbe pa so se udeležili številni sorodniki žrtev. "Danes lahko rečemo, da obstajajo krivci za to, da so bili naši bližnji ubiti," je dejal Michele Matti Altadonna, brat ene od 43 žrtev.

Namestnik italijanskega ministra za promet Edoardo Rixi je sporočil, da je sodba "pomemben korak na poti do resnice in pravice". "Zrušenje ni bilo usodna nesreča, temveč posledica hudih napak in malomarnosti tistih, ki bi morali zagotavljati varnost," je dodal.

1182 metrov dolgi in 40 metrov visoki viadukt Polcevera, ki prečka istoimensko dolino in reko, je bil zgrajen leta 1967. Predstavlja del pomembne avtoceste, ki Italijo povezuje z južno Francijo. Ime Morandi je dobil po inženirju Riccardu Morandiju, ki ga je zasnoval. Na njegovem mestu so leta 2020 zgradili nov most, imenovan San Giorgio, ki ga je zasnoval slavni italijanski arhitekt Renzo Piano.