Gershkovich o ruskem ujetništvu: 'Nastavili so mi past in skonstruirali primer'

Gershkovich, ki danes živi in dela v Berlinu, je prepričan, da pri njegovi aretaciji ni šlo zgolj za aretacijo zaradi domnevnega vohunjenja, temveč za precej večjo igro.

Kot je povedal za BBC, je v Rusiji živel od leta 2017, bil pa je dopisnik časnika Wall Street Journal. Na dan aretacije je bil v Jekaterinburgu, približno 1600 kilometrov vzhodno od Moskve, kjer se je srečal z neznano osebo, s katero naj bi napisal članek.

Sedela sta v napol prazni jedilnici, ko je vstopila skupina približno šestih zamaskiranih moških in jima dejala: "Mislim, da smo mi rezervirali to mizo". Gershkovich je dejal, da je v tistem trenutku pomislil, da gre za zelo nenavaden stavek, vendar je kasneje ugotovil, da je bilo v bistvu zelo domiselno, saj ga je "zamrznilo na mestu".

Gershkovich in njegov sogovornik sta nemudoma vstala, da bi odšla, a ni šlo tako zlahka. Zamaskirani moški so bili pripadniki vplivne ruske zvezne varnostne službe FSB, ki skrbi za notranjo varnost države, novinarja pa so aretirali. "Takrat spoznaš, da gre za nekaj resnega. Ko gre za FSB, veš, da je bilo to načrtovano," je povedal.

Kaj pa moški, s katerim se je srečal? Izginil je v množici.

Kmalu po aretaciji je novinar ugotovil, da je dejstvo, da ga niso zasliševali ali mučili, kar sta pogosti metodi ruske varnostne službe pri obravnavi domnevnih vohunov, verjetno pomenilo, da so ga obravnavali bolj kot pogajalsko sredstvo in ne kot pravega sovražnika države.

"Doživel sem nenavaden trenutek in preplavil me je občutek olajšanja," je dejal. "Spoznal sem, da z menoj ne ravnajo kot s pravim vohunom. Nastavili so mi past in skonstruirali ta primer, da bi lahko postal dragocen talec, figura v večji igri. To pomeni, da bo trajalo nekaj časa, vendar ne bom tukaj 12 ali 20 let."

To spoznanje mu je pomagalo, da je v zaporu ostal "stabilen in discipliniran", hkrati pa mu je dalo tudi nek način predvidevanja, kaj se mu lahko zgodi. Pravilno je domneval, da bo igral vlogo v izmenjavi zapornikov. "Predvideval sem, da bo vse skupaj zelo odmevno in da bo povzročilo svetovno razburjenje. Navsezadnje gre za tujega dopisnika Wall Street Journala," je dejal. Mediji so zagrabili zgodbo, povsod so poročali o njegovem primeru, njegov obraz se je pojavil tudi na oglasnem panoju na newyorškem Times Squaru, pa tudi sam nekdanji predsednik Joe Biden je poudaril, da je njegova prioriteta "pripeljati Gershkovicha domov".

Gershkovich danes meni, da je bil to pravzaprav del načrta Moskve. Da bi imeli dovolj odmevnega zapornika, ki bi ga lahko zamenjali za enega od svojih ljudi. Sklepa, da je to bil Vadim Krasikov, ki je zaradi umora nekdanjega čečenskega militanta v berlinskem parku sredi belega dne v Nemčiji prestajal dosmrtno kazen.

"Moskva je v nekem smislu odnesla celo zmago, saj niso bile uvedene nobene sankcije. Če na to pogledate cinično, so torej vse skupaj odigrali zelo pametno".

Za načrtovano izmenjavo zapornikov je vedel že tri tedne pred samo izvedbo. To je bilo "mučno obdobje", je povedal, in dnevi so se mu zdeli še daljši.

Ko je do izmenjave 1. avgusta 2024 končno prišlo, je bil to trenutek "čistega veselja". Toda nato "veselje zbledi, adrenalin popusti in soočiš se z resničnostjo, da se moraš znova vrniti v normalno življenje," je dodal. Tudi to obdobje ni bilo enostavno, je poudaril, ni mogel spati, doživljal je panične napade, hitro je postal razdražljiv. Začel je obiskovati terapevte, ki so specializirani za posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), in dejal, da mu je pomagalo tudi pisanje knjige o njegovi izkušnji.

Gershkovicha so pridržali v zloglasnem moskovskem zaporu Lefortovo, v katerem so bila skozi leta zaprta nekatera najbolj odmevna imena v državi, med njimi politični zaporniki in disidenti. V času velikega Stalinovega terorja v 30. letih prejšnjega stoletja sta bila tam mučenje in usmrčevanje nekaj običajnega.

Čas v zaporu je Gershkovich opisal kot zelo "osamljujočo izkušnjo". "To psihično vpliva nate," je pojasnil, vendar ob tem dodal, da so z njim ravnali korektno. "Dovolili so mi spati, hrana je bila v redu."

Posnetke Gershkovicha, ki se je med sodnimi obravnavami v Moskvi nasmihal kameram, so predvajali po vsem svetu. To je bilo namerno, je dejal, želel je namreč pokazati, da je z njim vse v redu. "Ljudem sem želel pokazati nekakšen odpor ... Vemo, da je ta primer skonstruiran, zato če gre za nekakšno gledališko predstavo, ne smemo dovoliti, da bi Moskva zgodbo izpeljala tako, kot si želi."

Ob tem je sicer poudaril, da ruski zapor ni mačji kašelj in ni za vse enako "prijeten". "Nekatere so mučili, jih prikrajšali za hrano in toplo vodo za tuširanje, jim govorili, da ne bodo več nikoli videli svojih družin ... Z menoj so ravnali povsem drugače," je dejal.

Če se bo Gershkovich še vrnil v Rusijo, ne ve. Z državo ga sicer povezujejo zgodovinske vezi, njegova starša prihajata od tam, odraščal je v rusko govorečem domu, nosi rusko ime, pri 25 letih se je preselil v Rusijo in tam sklenil številna prijateljstva, tudi z rusko partnerko.

"Upam, da se bom nekega dne vrnil, vendar bomo morali počakati in videti, kaj bo prišlo po ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Prav tako ni povsem jasno, ali bo naslednja vlada kaj boljša," je poudaril.