Glavoboli, kašelj, zamegljen vid: strupen zrak na ulice pognal protestnike

Raven onesnaženosti v indijski prestolnici se že nekaj časa povečuje. Ta pa poganja krizo javnega zdravja, zaradi katere so prebivalci v ponedeljek odšli na ulice, da bi indijsko vlado pozvali k ukrepom za čistejši zrak, poroča AP. Do ponedeljka zjutraj je indeks kakovosti zraka v New Delhiju znašal kar 344, kar glede na priporočene mejne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije velja kot nevarno za dihanje. 

Slabša kakovost zraka v prestolnici je sprožila ogorčenje prebivalcev, ki trpijo zaradi glavobolov in vztrajnega kašlja. V državi narašča nezadovoljstvo nad politiki, ki jih obtožujejo prelaganja krivde namesto uveljavljanja politik za boj proti strupenemu zraku.

V New Delhiju se je tako zbralo na stotine ljudi, vključno s starši in okoljskimi aktivisti, na enem izmed redkih okoljskih protestov, kjer so oblasti pozvali k ukrepanju. Mnogi so nosili maske in transparente z napisom: "Pogrešam dihanje."

Policija je zasegla transparente in plakate ter protestnike pozvala, naj se razidejo, češ da nimajo dovoljenja za demonstracije.

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu čistega zraka za modro nebo, ki je potekal pod geslom "Dirka za zrak" se je globalna skupnost osredotočil na pomen čistega zraka kot temeljnega pogoja za zdravje, zmogljivost in pravičnost. Nujnost pospešenega ukrepanja, kolektivne vzdržljivosti in sistemskih rešitev za zmanjšanje onesnaženosti zraka poudarjajo tudi na lokalni ravni, saj zadnji podatki kažejo na zaskrbljujoče stanje kakovosti zraka v večjih slovenskih mestih, so ob tej priložnosti sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje (IZO).

Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) 99 % ljudi po vsem svetu diha onesnažen zrak, ki je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, pri čemer je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Vsako leto povzroči okoli 8,1 milijona prezgodnjih smrti zaradi bolezni, kot so možganska kap, srčne bolezni, pljučni rak in akutne okužbe dihal. Več kot 700.000 smrtnih primerov otrok, mlajših od pet let, je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih in na prostem. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) onesnažen zrak letno privede do približno 300.000 smrti v Evropi. Dolgoročni trendi sicer kažejo, da se število prezgodnjih smrti zaradi slabe kakovosti zraka na evropski ravni nekoliko znižuje, a še zmeraj gre za največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, zato EEA poziva k sprejetju ambicioznejših ukrepov.

"Čisti zrak je ključen za človeško zmogljivost, saj onesnažen zrak zmanjšuje telesno in kognitivno sposobnost, za vzdržljivost, ker dolgotrajna izpostavljenost onesnaženju oslabi zdravje in odpornost, ter za pravičnost, saj so skupnosti z najmanj dostopa do čistih virov energije in zdravstvenih storitev najbolj prizadete," poudarjajo na IZO.

V Sloveniji kronične nenalezljive bolezni povzročijo do 80 % vseh smrti, kar predstavlja izjemno javnozdravstveno in družbeno-ekonomsko breme, opozarjajo na IZO. To se odraža v izgubljenih letih življenja, zmanjšani delovni zmožnosti ter visokih stroških zdravstvene obravnave. Onesnaženost zraka pa ne vpliva negativno le na zdravje ljudi, temveč tudi na ekosisteme in gospodarstvo pravijo v IZO: "Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim delcem prispeva k zakisanju tal in vode, kar ogroža biotsko raznovrstnost in zmanjšuje sposobnost narave za regeneracijo. Hkrati pa povzroča milijardne stroške zaradi izgubljenih delovnih dni, večje obolevnosti in škode v kmetijstvu ter gozdarstvu. Kljub temu je večina virov onesnaženja znana in rešljiva. UNEP poziva k spremembi narativa – od osredotočanja na problem k iskanju rešitev, ki vključujejo inovacije, sodelovanje in politično voljo."