V skladu s pariškim sporazumom iz leta 2015 so se države dogovorile, da bodo globalno segrevanje omejile na pod dve stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje, da bi preprečile najhujše posledice, ki jih povzročajo podnebne spremembe, kot so suše, vročinski valovi, poplave in dvig morske gladine.
Kot izhaja iz študije, objavljene v reviji Earth System Science Data, bo količina emisij toplogrednih plinov, ki jih lahko svet oddaja in s tem še vedno ohranja dvig temperature na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, najverjetneje izčrpana v treh letih, za ohranitev globalnega segrevanja na 1,7 stopinje pa v 12 letih.
Znanstveniki svarijo, da se globalno segrevanje nadaljuje z izjemno hitrostjo, saj se Zemlja segreva za 0,27 stopinje na desetletje, lansko leto pa je bilo tretje najtoplejše v zgodovini meritev. Emisije onesnaževal, ki segrevajo podnebje, so na rekordno visoki ravni, in to predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv.
Ob vsem tem po navedbah znanstvenikov obstajajo tudi znaki, da se rast emisij toplogrednih plinov upočasnjuje, pri čemer dejavniki, kot so visoke cene nafte ter prehod na električne avtomobile in obnovljive vire energije, lahko začnejo voditi do vrhunca in nato upada emisij.
"Ključni kazalnik je zemeljsko energetsko neravnovesje, ki meri, kako hitro se toplota kopiči v podnebnem sistemu, in zagotavlja ključno merilo hitrosti podnebnih sprememb. Brez človeškega vpliva bi moralo biti blizu ničle, vendar narašča že od 70. let prejšnjega stoletja in je zdaj na rekordno visoki ravni, v zadnjih desetletjih se je podvojilo," je pojasnil Piers Forster z Univerze v Leedsu in glavni avtor študije.
Te razmere spodbujajo segrevanje na kopnem in v oceanih, kjer se je močno povečalo število morskih vročinskih valov (na 65 dni v letu 2025), taljenje ledu in dvig morske gladine.
Lani je globalni dvig morske gladine dosegel 23 centimetrov, kar je nov rekord od leta 1991. "To pomeni, da se gladina morja dviguje za približno 1,8 milimetra na leto. Morda se sliši malo, vendar tudi ta raven sprememb povzroča povečano število poplav morja na nižje ležečih območjih po vsem svetu, kar ogroža življenja in ekosisteme," pa je opozorila vodja raziskav na nizozemskem kraljevem inštitutu za raziskave morja Aimee Slangen.
Po besedah strateške vodje programa EU za podnebne spremembe Copernicus Samanthe Burgess je skoraj vse segrevanje v zadnjem desetletju posledica človeških dejavnosti, vplivi na preživetje in naravne sisteme pa se že čutijo po vsem svetu in se bodo še pospešili. "Obstajajo znaki, da se rast emisij ogljikovega dioksida upočasnjuje, a to še ne pomeni, da smo že na pravi poti. Pomeni pa, da politika, tehnologija in družbene odločitve prispevajo k upogibu krivulje," je pojasnila.
Poročilo, ki zagotavlja letne posodobitve ključnih podnebnih kazalnikov, po njenih opozorilih ni le znanstveni pregled rezultatov, ampak sistem povratnih informacij "v realnem času o globalnem podnebju in globalni podnebni politiki". Ob tem je opozorila, da so nabori podatkov, na katerih temelji študija, ogroženi zaradi sprememb financiranja in sprememb v geopolitičnih razmerah.
Pod administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa se med drugim ukinja mreža instrumentov za spremljanje stanja globokega oceana, ki je doslej zagotavljala ključne podnebne podatke. "Podnebne informacije so potrebne bolj kot kdaj koli prej za varnost ljudi, prilagajanje in odgovornost. Infrastruktura, ki zagotavlja te dokaze, pa je trenutno neverjetno ranljiva," je opozorila Burgess.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.