8°C

Globoko razdeljena Bolivija voli predsednika in parlament

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
STA /K.H. /
KOMENTARJI
4
Po skoraj letu dni od neuspelih predsedniških volitev, po katerih je nekdanji predsednik Morales odstopil in zapustil državo, v Boliviji izbirajo novega voditelja. Analitiki so prepričani, da bodo te volitve, na katerih volijo tudi predstavnike v parlamentu, izpit iz demokracije v tej južnoameriški državi.

V Boliviji danes potekajo splošne volitve, ki jih zaznamuje globok prepad med taborom nekdanjega predsednika Eva Moralesa in njegovimi nasprotniki. Boj naj bi bil tesen, se pa zmaga obeta kandidatu Moralesove stranke. V vsakem primeru je pričakovati obtožbe volilnih goljufij, ki bi lahko sprožile nov val nasilja v politično nemirni državi.

Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki so jih oblasti zaradi pandemije že večkrat preložile. Novembra lani je dotedanji predsednik Morales razglasil zmago za že četrti mandat na čelu države, a opozicija je vztrajala, da so volitve zaznamovale prevare. Po več tednih protestov je odstopil in zapustil državo. Trenutno živi v Argentini.

Predsedniški kandidat Luis Arce oddaja svoj glas.
Predsedniški kandidat Luis Arce oddaja svoj glas.FOTO: AP

V boj za predsedniško mesto njegova stranka Gibanje za socializem (MAS) zdaj pošilja nekdanjega ministra za gospodarstvo Luisa Arceja, ki mu ankete napovedujejo približno 29 odstotkov glasov. S podporo okrog 19 odstotkov mu sledi sredinski kandidat, nekdanji predsednik Carlos Mesa, za njim pa je desni politik Luis Fernando Camacho s približno desetimi odstotki glasov.

Carlos Mesa na volišču
Carlos Mesa na voliščuFOTO: AP

Za predsedniški položaj se je sprva potegovala tudi začasna predsednica Jeanine Anez, ki pa je septembra umaknila kandidaturo, zato da ne bi preveliko število kandidatov prispevalo k zmagi Arceja. Enak motiv je k odpovedi kandidature pred dnevi spodbudil tudi nekdanjega predsednika države Jorgeja Quirogo.

Predsednika bodo najverjetneje dobili šele v drugem krogu

Za zmago na volitvah mora kandidat v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zadostuje pa jih tudi 40, če ima deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem. Drugi krog volitev, na katerih Bolivijci volijo tudi parlament in podpredsednika, je predviden 29. novembra.

Čeprav torej trenutno največ podpore uživa Arce, bi bil ta lahko v drugem krogu tudi poražen, če bi Meso podprle še druge stranke, ki si želijo preprečiti vladanje stranki MAS.

Od Moralesovega odhoda se je razdor med nasprotnima taboroma po navedbah analitikov v Boliviji le še poglobil. Ne glede na to, katera stran bo zmagala, bo druga po vsej verjetnosti vztrajala, da je prišlo do volilnih goljufij in stabilizacija države naj bi bila tudi po volitvah le malo verjetna.

Obstaja tudi bojazen pred ponovitvijo nasilja, kakršno je izbruhnilo po lanskoletnih volitvah in v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Nasilni incidenti in protesti so zaznamovali tudi obdobje pred volitvami. Avgusta so denimo podporniki stranke MAS protestirali zaradi prestavljanja volitev in so po državi postavili več cestnih zapor.

Čeprav ga ni v domovini, Morales ohranja velik vpliv v državi, kjer mu številni pripisujejo zasluge za dvig življenjskega standarda in okrepitev enakopravnosti, zlasti na strani staroselskih prebivalcev, ki predstavljajo približno 40 odstotkov 12-milijonskega prebivalstva. Morales je tudi nacionaliziral rezerve nafte in plina, vlagal v socialne programe ter infrastrukturo in dosegel gospodarsko rast krepko nad regionalnim povprečjem.

Glavne stranke, ki stojijo nasproti njegovemu taboru, po drugi strani Moralesa kritizirajo kot avtoritarnega in skorumpiranega. Obtožb korupcije in represije nad podporniki stranke MAS in kritičnimi mediji je sicer deležna tudi začasna vlada.

Napadi na mednarodne opazovalce, med katerimi je tudi slovenska predstavnica

Volitve v Boliviji spremljajo tudi številni mednarodni opazovalci, med njimi opazovalci iz Evropske unije, OZN, COPAI, OEA ter predstavniki strank in poslanci iz različnih držav. Med mednarodnimi opazovalci je je tudi delegacija združenj Progressive International in Evropska levica, med katerimi je tudi članica stranke Levica.

"Kmalu po prihodu so se začeli na opazovalce stopnjevati pritiski prek medijev in Twitterja s strani raznih skrajno desnih članov vlade in funkcionarjev, ki so opazovalce obtoževali, da so v Boliviji ilegalno, da so prišli z namenom spodbujanja nasilja, objavljali so zaupne osebne podatke iz registra Urada za migracije in jim grozili s posledicami in izgonom," so danes opozorili iz stranke Levica. Med drugim so opazovalca, poslanca iz Argentine, fizično napadli ter protipravno pridržali na letališču. Izpustili naj bi ga šele po posredovanju argentinskega veleposlaništva. 

"Napadi so bili ciljno usmerjeni na posameznike iz delegacije Evropske levice, zlasti na četverico opazovalcev iz vrst španskih komunistov in stranke Podemos, vrh pa so dosegli v soboto, ko so predstavniki desnice javno objavili lokacijo, kjer se nahajajo ekipe opazovalcev in jih s tem izpostavili grožnjam desničarskih tolp," pravijo v Levici, ki so takšne napade in pritiske na mednarodne opazovalce najostreje obsodili.