'Obtičal sem na 'terminalu' med Vzhodom in Zahodom'

Kot lahko preberemo v sklepu, so odločitev o izročitvi razveljavili, ker je bila izvedena na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar je bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za pomembno zmago za obrambo, je resnica nekoliko drugačna, opozarja Gnjot. Seveda je vesel, da ne bo prišlo do takojšnje odločitve, a težava je, da agonije ni konec. "Pomembno je, da razumete, kaj se je zgodilo," poudarja. 

Kot pravi, je dejstvo, da je še naprej zaprt. Ostaja v hišnem priporu, ki mu omogoča eno uro izhoda na dan. "Nič se ni spremenilo," poudarja. 

Priznava, da je vse bolj v tekmi za golo preživetje. Trenutno nima zdravstvene oskrbe, prav tako pa tudi nima možnosti, da bi delal in kar koli zaslužil. "Čas dela proti meni: najemnina, hrana, voda, zdravila, odvetniki ..."  Sodna bitka se namreč nadaljuje in še zdaleč ni poceni. Gre za zneske v višini več tisoč evrov. Na GoFundMe je sicer odprl račun, a malo verjetno je, da bodo donacije zadoščale. Na družino in prijatelje v domovini ne more računati, saj vsi živijo v smrtnem strahu pred Lukašenkovo diktaturo, prav tako to ni država, kjer bi povprečni državljan zaslužil omembe vreden znesek. 

Dejstvo je, da če oblastem ne poravna mesečnih stroškov, se bo moral vrniti v zapor, kjer je že bil, to pa bi bil nov udarec za njegovo fizično in mentalno zdravje. 

"Obtičal sem na 'terminalu' med Vzhodom in Zahodom in nihče ne ve, koliko sredstev bo potrebnih; moralnih, materialnih, fizičnih," pravi. Čeprav je bil Terminal filmska uspešnica, si pač nihče ne želi ostati ujet med dvema svetovoma brez jasnega pojasnila, kdaj bo agonije konec. 

"Trenutno me ne izročajo, vendar se je moja situacija po svoje poslabšala. Postopek ni preklican, sodišču je bilo naloženo, da odpravi pomanjkljivosti zadeve, da bo postopek izročitve pravno neoporečen. V priporu ždim kot kriminalec in za to moram celo plačati."

In morda še najtežje spoznanje? Medtem ko se bo sam trudil zbrati sredstva za obrambo, preživetje in plačilo stroškov, da lahko ostane v hišnem priporu, bo imel režim, ki ga želi utišati, priložnost, da proti njemu zgradi nov primer. "V tem času si lahko Belorusija izmisli eno ali več kazenskih zadev proti meni. To je krasno sporočilo diktaturi: prvič ni šlo, poskusite znova."

"Na splošno je to zelo kompromisna rešitev, primerna za vse razen mene," ocenjuje. 

In najbrž ima kar prav, da gre za taktiko zavlačevanja. 

Srbija že nekaj časa krmari med zavezništvom z Evropsko unijo, ki je podpirala upor beloruske opozicije proti Lukašenku, in Rusijo, ki je tesna zaveznica Belorusije. In ko gre za primer Gnjot, je tudi jasno, da se oblast v Beogradu ne želi nikomur zameriti. Tako najbrž iščejo rešitev, po kateri bi bil volk sit in koza cela; torej kako upravičiti izročitev človeka, ki se mu želi režim maščevati, pri tem pa pred EU ohraniti obraz. 

Gnjot je bil v Beogradu aretiran po tem, ko je tja prišel, da bi posnel oglas za velikega mednarodnega naročnika. Aretirali so ga na podlagi Interpolovega naloga, saj so beloruske oblasti zahtevale njegovo izročitev zaradi domnevne davčne utaje. Ko so pri Interpolu zadevo preverili, so ugotovili, da jih je režim izigral za svoje politične igrice, in zadevo preklicali, vseeno pa ga srbske oblasti niso spustile, češ da gre zdaj za primer izročitve na podlagi bilateralnega dogovora med državama. 

Belorusija mora tako zdaj Srbiji dodatno utemeljiti svojo zahtevo. 

Gnjot in drugi opozicijski nasprotniki, ki so postali tarča režima, sicer opozarjajo, da Belorusija vseskozi ustvarja zakone in ljudem očita prestopke, ki jih niso nikoli storili, le zato, da lahko režim zapira nasprotnike Lukašenka, ki se podaja v še eno predsedniško tekmo. 

Gnjot meni, da je le malo dvoma o tem, da bo Lukašenko tokrat brez težav zmagal. Nasprotnike je zaprl, pregnal iz države ali utišal, zato ima povsem prosto pot za obstanek na oblasti. Kakšne večje spremembe v državi zato njegovi nasprotniki pričakujejo šele po smrti danes 70-letnega Lukašenka. 

Sogovornik še dodaja, da je danes za nasprotnike režima v Belorusiji najbolje, da ne počnejo ničesar. Razočarani so bili nad podporo EU, ki da je vedno le "zaskrbljena", po drugi strani pa še naprej trguje z režimom in mu omogoča prihodke, s katerimi financira svojo politiko ustrahovanja. 

V državi naj bi bilo okoli 1500 političnih zapornikov, ki so izpostavljeni mučenju in smrti. Lukašenko je v zadnjem času peščico izpustil. A kot poudarja Gnjot, vse izpuščene je zamenjal z novimi. 

Čeprav poskus strmoglavljenja diktatorja ni bil uspešen in se je posledično znašel v hudih težavah, svoje odločitve, da stopi na stran nasprotnikov režima, še vedno ne obžaluje. "Dejstvo je, da sem imel izbiro. Lahko bi sedel doma in si rekel, saj ne gre zame, politika z menoj nima zveze. Jaz sem umetnik, to ni moje delo. Ampak mislim, da se nisem zmotil." Tudi zato, ker si nekoč želi otrok: "V diktaturi moji otroci nimajo prihodnosti."