Golob: Kar je dobro za nemško avtomobilsko industrijo, je dobro tudi za našo

Premier Robert Golob je glede zakonodajnega predloga komisije o okolju prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, dejal, da opaža napredek. Razprava se namreč ne osredotoča toliko na to, katere tehnologije so sporne, ampak se pušča prostor, da so vključene vse tehnologije glede na nacionalne interese.

"V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo na tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope," je ob prihodu na zasedanje povedal premier.

Poudaril je, da je ta okvir pomemben zato, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, na kakšen način lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna.

Jedrska tehnologija je po Golobovem mnenju na razpotju, v katero smer se bo razvijala. Zato se ta okvir ne veže samo na konkreten projekt, kot je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). V resnici odpira sposobnost ponovne vzpostavitve jedrske industrije v Evropi, torej ne samo gradnje kapacitet, ampak vzpostavitev industrije, ki bo te kapacitete lahko tudi gradila.

"S tega vidika je ta zadeva dolgoročno še bolj pomembna kot vprašanje enega bloka. Če bomo uspeli v nekem delu določene koristi dobiti tudi za realizacijo drugega bloka, toliko boljše," je povedal premier.

Trenutno je namreč glavno tveganje v tem, da v Evropi ni prave industrije, zaradi tega je časovno in finančno težje zanesljivo načrtovati, kako bi projekti, kot je Jek 2, dejansko bili videti.

V okviru te zakonodaje bi lahko po mnenju premierja na dolgi rok našli tudi neko alternativo za drugi blok nuklearke, če bodo na razpolago sredstva za raziskave, ki bi omogočila razvoj alternativne jedrske tehnologije v Evropi do komercialne stopnje.

Predlog Bruslja o sintetičnih gorivih za avtomobile sprejemljiv za Slovenijo

Golob je ob prihodu na vrh komentiral tudi predlog Bruslja glede sintetičnih goriv za vozila z motorji na notranje izgorevanje. Ta predvideva izvzetje vozil, ki bi jih poganjala sintetična goriva, iz prepovedi po letu 2035 in je po besedah Goloba za Slovenijo sprejemljiv. "Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije in avtomobilska industrija Slovenije je zelo pomemben delež naše industrijske proizvodnje ter tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv," je dejal.

Nemški kancler Olaf Scholz, ki dokončno potrditev prepovedi vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 pogojuje z izjemo za sintetična goriva, pa je dejal, da so pogovori med Nemčijo in komisijo na dobri poti.

Prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 je Evropski parlament potrdil sredi februarja. Prepoved bi moral nato potrditi še Svet EU, a so članice dokončno odločanje preložile. Razloga niso navedle, je pa znano, da Nemčija, Italija, Bolgarija in Poljska absolutni prepovedi nasprotujejo.