Golob: Pri proizvodnji streliva bi morala sodelovati tudi Slovenija

EU se po premierjevih besedah začenja organizirati ne zgolj za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. "Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi z namenom gospodarskega razvoja," je povedal premier.

Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji.

"Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je možno znotraj evropskega okvirja in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni," je povedal Golob. Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij.

Krepitev zmogljivosti je eden od treh stebrov načrta EU za nadaljnje dobave streliva Ukrajini. Prvi predvideva dobave topniškega streliva Ukrajini iz obstoječih zalog držav članic, drugi pa skupno naročanje topniškega streliva kalibra 155 milimetrov.

V ponedeljek se je projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil, pridružilo 17 članic EU in Norveška. V kratkem se mu bo pridružila tudi Slovenija, je tedaj napovedal obrambni minister Marjan Šarec. Ponedeljkov dogovor obrambnih in zunanjih ministrov držav članic predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon izstrelkov.

Guterres: Dramatične razmere v svetu, računamo na vodilno vlogo EU

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril na dramatične razmere v mnogih državah v razvoju. Svet se je po njegovih besedah znašel v ključnem trenutku."V mnogih državah v razvoju imamo popoln vihar," je opozoril v Bruslju.

"Pri doseganju trajnostnih ciljev nazadujemo. V številnih delih sveta je več lakote, revščine, manj izobraževanja in zdravstvenih storitev," je še dejal novinarjem pred začetkom zasedanja, na katerem se bo v pogovorih uvodoma pridružil voditeljem sedemindvajseterice. Ti imajo na dnevnem redu zasedanja gospodarska vprašanja, govorili pa bodo tudi o Ukrajini.

Guterres je opozoril tudi, da mednarodni finančni sistem ni primeren za spopadanje s tako velikim izzivom. Zato, kot je dejal, močno računajo na to, da bo EU vodila preobrazbe, ki so potrebne, da bi lahko ponovno vzpostavili agendo za trajnostni razvoj do 2030.

Guterres je sicer izpostavil odlično sodelovanje med EU in Združenimi narodi. Pri tem je opozoril tudi na boj proti podnebnim spremembam, pri čemer je omenil zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki po njegovem kaže na dramatične razmere, zaradi česar potrebujemo dramatične ukrepe. Kot je dejal, tudi tukaj računa na vodilno vlogo EU.

Govora bo tudi o ruski agresiji

Voditelji bodo prvi dan zasedanja govorili tudi o ruski agresiji proti Ukrajini, ki po Guterresovih besedah povzroča ogromno trpljenja ukrajinskemu prebivalstvu, poleg tega pa ima tudi velik vpliv na svetovni ravni. Z voditelji bodo izmenjali mnenja o tem, kako se najbolje soočiti s temi izzivi, je povedal.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil zadovoljstvo ob obisku Guterresa. EU in Združeni narodi imajo veliko skupnega, verjamejo v multilateralni pristop in sodelovanje, v Ustanovno listino ZN in spoštovanje mednarodnega prava, je dejal. Po Michelovih besedah bo danes priložnost za razpravo o različnih izzivih, kot sta vojna v Ukrajini in podnebne spremembe. Tukaj si je Evropa zadala zelo ambiciozne cilje, je pripomnil.

Nemški kancler Olaf Scholz pa od pogovorov z generalnim sekretarjem ZN pričakuje razpravo o vrsti vprašanj, med drugim, kako zagotoviti, da bo svet globalno držal skupaj, pa tudi o posledicah ruske agresije proti Ukrajini, med drugim v luči prehranske varnosti in naraščajočih cen hrane. Po besedah Scholza je pomembno zagotoviti, da se izvoz žita iz Ukrajine nadaljuje.

Estonska premierka Kaja Kallas medtem pričakuje, da bodo v pogovorih z Guterresom govorili o zločinih ruske agresije v Ukrajini. Kot je dejala pred začetkom zasedanja, bo izpostavila vprašanje ustanovitve mednarodnega sodišča za pregon zločinov agresije.

Nedavni nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), je po njenih besedah dober znak, vendar ne zadostuje, saj ICC ne more preganjati zločinov vodstva, za kar potrebujemo Združene narode.