Gorele stavbe, mladi s šotori sredi mesta, tisočeri opozarjali na revščino

Protesti, ki so se začeli v torek, so se stopnjevali ob pozivih k odstopu Edija Rame zaradi razmer na univerzah in visokih šolnin. Demonstranti so v soboto v policiste metali kamenje, molotovke, kovinske predmete in pirotehnična sredstva, goreče avtomobile in smetnjake pa uporabljali kot barikade, da bi policiji preprečili napredovanje.

Po podatkih albanskega ministrstva za zdravje je bilo v soboto ranjenih 35 ljudi, med njimi 18 policistov in 17 protestnikov. Policija je poleg gumijastih nabojev uporabila tudi vodne topove in solzivec, zaradi česar so bile ulice prestolnice zavite v gost dim.

Protesti so se nadaljevali tudi ponoči. V požarih so bile poškodovane stavbe sodišča, bank in pošte. Protestnikom je uspelo zažgati tudi stavbo vrhovnega sodišča in vhod v albansko centralno banko.

Po besedah albanske policije so v tednu protestov aretirali 167 ljudi, proti 388 pa so sprožili kazenske postopke. Zaradi prekoračitve pooblastil so suspendirali sedem policistov, proti katerim poteka disciplinska preiskava.

Protesti so se začeli zaradi nezadovoljstva z razmerami v visokem šolstvu in visokimi šolninami, vendar so se razširili v širše nasprotovanje vladi. Demonstranti so na začetku sobotnega shoda zažgali kovček in ga vrgli na dvorišče ministrstva za izobraževanje, s čimer so simbolično sporočili, da ne želijo zapustiti Albanije.

Nasilje sledi večmesečnim protivladnim protestom v Albaniji, ki jih je sprva sprožil sporen projekt turističnega letovišča, povezan z družino predsednika ZDA Donalda Trumpa.

V Lizboni je medtem več sto mladih v soboto prenočilo v šotorih na osrednjem trgu Rossio, kjer so protestirali proti stanovanjski krizi in politiki konservativne portugalske vlade premierja Luisa Montenegra. Vladi očitajo, da daje prednost interesom lastnikov nepremičnin pred potrebami ostalega prebivalstva, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Protestniki so na trgu postavili več deset šotorov in zahtevali dostopnejša stanovanja. Po njihovem mnenju vladni ukrepi ne rešujejo težav ljudi, ki si zaradi visokih najemnin ne morejo privoščiti stanovanja, temveč koristijo predvsem najemodajalcem in nepremičninskemu sektorju.

Eden od organizatorjev protesta Joao Veloso je za EFE povedal, da zahtevajo omejitev najemnin, umik nove zakonodaje o najemnih razmerjih in odločnejše ukrepanje države za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj.

Po njegovih besedah lahko najemodajalci najemnine iz leta v leto zvišajo za 100 do 200 evrov, medtem ko je prejšnja zakonodaja takšna zvišanja omejevala. Veloso je poudaril tudi, da bi morala država uporabiti nepremičnine v javni lasti za zagotavljanje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, namesto da reševanje stanovanjske krize prepušča izključno trgu.

Po policijskih podatkih se je popoldanskega protesta za dostopnejša stanovanja udeležilo najmanj 2500 ljudi, njihovo število pa se je čez večer zmanjšalo. Dogodek je ob razmeroma majhni navzočnosti policije spremljalo skandiranje proti špekulacijam z nepremičninami in v podporo pravici do stanovanja.

Več kot 3000 ljudi je v soboto protestiralo tudi v Tunisu, in sicer proti strmo naraščajočim življenjskim stroškom ter omejevanju pravic in svoboščin, pri čemer so bili kritični do ukrepov predsednika države Kaisa Saieda, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Brez svoboščin ni demokracije" in "v revščini ni dostojanstva" je pisalo na transparentih demonstrantov na shodu, ki so ga organizirali sindikat UGTT in opozicija. Pohod skozi središče mesta je spremljala policija, več cest pa je bilo zaprtih za promet.

Nekdanji profesor prava Kais Saied je leta 2019 slavil na predsedniških volitvah predvsem zaradi jeze in razočaranja javnosti nad politično elito. Od prevzema oblasti je omejil pooblastila parlamenta in vlade ter okrepil moč predsednika.

Organizacije za človekove pravice trdijo, da se je pod njegovo vladavino zaostrila represija nad civilno družbo, novinarji in opozicijskimi predstavniki. Saied te očitke zavrača. Številni prebivalci pa so nezadovoljni tudi zaradi vse višjih cen in vztrajne gospodarske krize.