Gori 11 tednov, pristojni lažejo? 'Sam sem tisto svinjarijo črpal noter'

V gozdu na območju nekdanjega dnevnega kopa med vasema Mumsdorf in Falkenhain pri Meuselwitzu na vzhodu nemške zvezne dežele Turingija je zagorelo 27. junija, med prvim velikim vročinskim valom letošnjega poletja.

Vzrok požara še preiskujejo. Turingijsko ministrstvo za okolje je za Focus navedlo, da upravljavec rudarskega območja LMBV trenutno kot verjeten vzrok obravnava daljnovod Phönix–Altenburg.

Ogenj je uničil okoli osem hektarjev dreves in grmovja oziroma površino približno 11 nogometnih igrišč. Gasilcem je plamene na površju uspelo pogasiti v nekaj dneh.

Toda požara s tem ni bilo konec. Ogenj se je razširil pod zemljo, na ostanke več desetletij premogovništva.

Gozdni požar je dosegel tako imenovani bazen premogove gošče v nekdanjem dnevnem kopu Rusendorf. V približno 13 hektarjev veliko rudarsko jamo je nekdanji vzhodnonemški premogovniški kombinat VEB Braunkohlewerke Phönix desetletja odlagal oziroma črpal ostanke predelave premoga.

Šlo je za mokro mešanico drobnega premogovega prahu, vode in delcev premoga, ki je nastajala tudi pri proizvodnji briketov. Premogovo goščo in pepel so na območje odlagali še v 90. letih.

Danes je plast teh usedlin debela od tri do pet metrov. Ko jih je dosegel junijski požar, so se vnele. Po podatkih upravljavca LMBV zdaj pod zemljo tli približno osem hektarjev površine. In takšnega požara ni mogoče preprosto pogasiti z gasilskimi cevmi.

Na območju že delujejo škropilni sistemi. Površina je zaradi sestave mehka in nestabilna, zato po njej zaradi varnosti ni dovoljeno hoditi. Vodo do požarišča črpajo iz bližnjega jezera Zipsendorf po približno štiri kilometre dolgem sistemu. LMBV vrta tudi dva večja vodnjaka, da z gašenjem ne bi preveč obremenili omrežja s pitno vodo.

Do novembra želijo na območje dovesti približno 200.000 kubičnih metrov vode. Cilj je ustvariti tudi stalno plast vode, ki bi zmanjšala nastajanje dima in ognju preprečevala dostop kisika. Toda to je šele prvi del sanacije.

Naslednji korak bo prekritje območja s približno dva metra debelo plastjo zemlje, ki naj bi tlenju trajno odvzela kisik. Za to bo potrebnih še okoli 200.000 kubičnih metrov materiala.

Po trenutnih ocenah bodo vsak dan potrebovali od 30 do 60 tovornjakov, dela pa naj bi trajala od dve do štiri leta.

Dim naj bi prebivalce spremljal še precej prej. Tehnični direktor LMBV Bernd Sablotny je dejal, da težav z dimom in vonjem kratkoročno ne bodo mogli odpraviti in da pričakujejo, da bodo v večji ali manjši meri trajale do konca leta.

Okoliške prebivalce pa mineva potrplenje. Na začetku avgusta je LMBV pripravil srečanje s prebivalci. Posnetki, ki jih navaja Focus, kažejo, kako hitro se je razprava spremenila v soočenje.

"Moja žena je pljučna bolnica, morda bo že mrtva, preden boste to uredili," je dejal eden od prebivalcev.

Drugi je povedal: "Če smo doma na vrtu ali samo odpremo okno, nas v zelo kratkem času začne boleti glava."

Nato je nekdo iz občinstva zavpil: "Nehajte nam lagati, povejte nam končno resnico."

Glavni očitek prebivalcev je bil, da začetne meritve zraka niso bile dovolj obsežne in so bile usmerjene predvsem v zaščito zaposlenih na območju požara, ne pa v morebitne posledice za prebivalstvo.

Prebivalec Falkenhaina Manuel Fröschke je zato z drugimi ustanovil civilno pobudo in začel zahtevati obsežnejše meritve. "Za naše otroke so bile celotne poletne počitnice več kot zadimljene," je dejal.

Sredi avgusta se je v Falkenhainu, ki ima le okoli 350 prebivalcev, zbralo približno 600 ljudi. Fröschke opozarja, da so si različne institucije predolgo podajale odgovornost: kdo je pristojen, kdo odgovoren, katera institucija, kateri politiki in celo katera zvezna dežela, saj območje leži blizu meje treh dežel.

Solveig Naumann je medtem opisala, kako daleč je šel strah pred onesnaženim zrakom v njenem gospodinjstvu. Z možem sta neko noč med tretjo in peto uro zjutraj spala v avtomobilu na parkirišču pred trgovino, ker se doma nista počutila varno. "Z vrta ne jemo ničesar več," je povedala. Zunanje prezračevalne cevi sta zalepila.

Na osrednjem območju požara je neposredno prizadetih okoli 12.000 ljudi, dim pa lahko glede na veter in vremenske razmere odnese vse do približno 35 kilometrov oddaljenega Leipziga.

Turingijsko ministrstvo za okolje dogodek opisuje kot požar, ki zaradi svoje lege in razsežnosti ni primerljiv z običajnimi požari.

Po pritisku prebivalcev in mesta so meritve zdaj precej razširili. Na petih lokacijah – v Mumsdorfu, Falkenhainu, Bünaurodi, Meuselwitzu in Michelwitzu – merijo kakovost zraka. Spremljanje naj bi trajalo najmanj do konca leta, po potrebi pa tudi dlje.

Seznam snovi, ki jih iščejo, ni kratek. Mesto Meuselwitz je zahtevalo načrt meritev za 25 parametrov. Med njimi so težke kovine in drugi onesnaževalci, vključno z arzenom, svincem, kadmijem in živim srebrom. Merijo tudi žveplov dioksid in ogljikov monoksid.

V mestnem dokumentu je navedeno, da zaradi požara obstaja "konkretna nevarnost za javno varnost, zlasti za zdravje prebivalstva".

Turingijski okoljski minister Tilo Kummer je dejal, da v primeru, če meritve pokažejo vpliv na zdravje, prebivalcem ne bodo mogli preprosto reči, naj naslednji mesec ne odpirajo oken. Sprva je razmišljal celo o morebitnih evakuacijah, vendar je to možnost pozneje opustil.

Uradno je znano, da so v nekdanjo rudarsko jamo odlagali premogovo goščo in pepel. Toda nekdanji zaposleni v premogovniškem kombinatu Phönix je za MDR zatrdil, da to ni bilo vse.

"Tam sem delal 27 let," je dejal. "Sam sem tisto svinjarijo črpal noter. Ni šlo samo za goščo. Vanjo je prišlo tudi na tisoče ton olja."

Turingijsko okoljsko ministrstvo je na vprašanje Focusa odgovorilo, da o tem nima informacij. A prebivalci vse manj verjamejo pristojnim. Ne želijo vedeti samo, koliko dima nastaja, ampak kaj natančno z njim prihaja iz zemlje. 

Zdaj pa jih skrbi še voda. Ker namerava LMBV na območje dovesti ogromne količine vode, Fröschke sprašuje, kaj se bo zgodilo, če ta ne bo pronicala v tla. Falkenhain leži ob potoku, ki služi tudi kot odvodni kanal. "Ali obstaja načrt, kaj se zgodi, če na območje nenadoma pošljem toliko vode?" se sprašuje. Če voda ne bo poniknila, se boji nove težave: "Potem bomo vsi poplavljeni."

Za zdaj upravljavec navaja, da škropilni sistem že daje prve rezultate in da se je količina dima v primerjavi z začetkom požara zmanjšala. A prebivalci opozarjajo, da bolj kot za spopad z ognjem, gre za industrijsko dediščino, zakopano več metrov pod zemljo.