Gori v Alpah grozi obsežen podor, širi se nevarna razpoka

Hochvogel je del Allgäuskih Visokih Alp in meri 2592 metrov, znanstveniki pa to območje spremljajo že 12 let. Nevarnost grozi ne le pobočju, temveč tudi samemu vrhu gore, saj se razpoka, ki je nastala že v 19. stoletju, vztrajno širi, piše Euronews.

Raziskovalci menijo, da se gora morda približuje kritični točki in da bi se lahko od nje odlomilo med 250.000 in 400.000 kubičnih metrov skalovja, ki bi se nato zrušilo po pobočju. K vse pogostejšim premikom verjetno veliko pripomorejo tudi ekstremni vremenski pojavi, menijo.

"Na gori Hochvogel lahko jasno opazimo vpliv močnih padavinskih dogodkov, torej intenzivnega dežja, neviht in taljenja snega," je za nemški radio Deutschlandfunk povedal Johannes Leinauer iz ekipe Tehniške univerze v Münchnu. "Zaradi podnebnih sprememb so takšni nevihtni dogodki vse pogostejši in intenzivnejši, kar lahko seveda vpliva na to, kako hitro in kako pogosto prihaja do takšnih skalnih podorov."

Znanstveniki so sprva območje nadzorovali med terenskimi raziskavami, od leta 2018 pa uporabljajo stalno nameščene senzorje in merilno opremo. Na območju so uporabili tudi dron z laserskim skenerjem.

Spomladi so merilne naprave zabeležile premike do pet milimetrov na teden. V geološkem smislu je to izjemno hitro, saj se Alpe običajno premaknejo za povprečno 1,8 milimetra na leto. Meritve sistema za zgodnje opozarjanje zdaj raziskovalce spodbujajo k ukrepanju.

Za ključno šibko točko zdaj sicer velja nova razpoka na jugozahodnem grebenu, kjer beležijo največje hitrosti premikanja. Znanstveniki to območje imenujejo "razpoka 6".

Gora je že nekaj časa zaprta za planince, ki se nanjo vzpenjajo z avstrijske strani, medtem ko je vzpon z nemške strani še vedno dovoljen. V začetku oktobra se je na vrh znova povzpela ekipa pod vodstvom Michaela Krautblatterja, profesorja geologije na Tehniški univerzi v Münchnu (TUM), da bi pregledala teren in merilne naprave.

Krautblatter se specializira za drobirske tokove in skalne podore. Kot je povedal v intervjuju za Nemško planinsko društvo (DAV), želi "nevarna območja opremiti z intenzivnimi sistemi za zgodnje opozarjanje in tako pravilno razbrati opozorilne znake, ki nam jih pošilja gora".

Na gori Hochvogel je zdaj nameščenih več kot 30 senzorjev, ki merijo premike na celotnem območju vrha z milimetrsko natančnostjo in jih beležijo. Glavno razpoko so na Tehniški univerzi v Münchnu leta 2024 opisali kot do šest metrov široko, približno 35 metrov dolgo in okoli 60 metrov globoko.

Po Krautblatterjevih besedah podobne sisteme za zgodnje opozarjanje trenutno uporabljajo le še na dveh drugih lokacijah, v soteski Partnach in soteski Höllental. "Tam se zelo podrobno učimo, kakšne signale oddaja gora in koliko časa vnaprej jih lahko zaznamo. Pogosto gre zgolj za dneve ali ure. Takšni sistemi bodo v visokogorju ključnega pomena, saj se bodo razmere tam dramatično spremenile, in to na načine, ki presegajo vse, kar poznamo iz dosedanjih izkušenj," je Krautblatter povedal za DAV.

Raziskovalci podatke z merilnih naprav sistematično prejemajo v svojih pisarnah večkrat na uro. Krautblatter upa, da bo tehnologija pomagala ohraniti Alpe dostopne, hkrati pa omogočila pristojnim, da nevarna območja zaprejo, še preden pride do nesreče.