Gospodarska rast na Hrvaškem bo zaradi prevzema evra višja

Agencija Standard & Poor's (S&P) je ob Fitcu že druga agencija, ki je z izredno objavo zvišala bonitetno oceno Hrvaške, kar je storila po tem, ko je Svet EU v torek uradno potrdil vstop Hrvaške v območje evra. Po ocenah agencije S&P bo rast hrvaškega gospodarstva v prihodnjih dveh letih še naprej ostajala stabilna, kljub naraščajoči inflaciji in gospodarskim posledicam vojne v Ukrajini. "Pričakujemo, da bo vlada ostala zavezana svojemu reformnemu programu, da bo prejela dodatna sredstva iz EU in da bo postopoma obnovila fiskalni prostor, ki ga je izgubila po pandemiji," so zapisali v oceni.  

Oceno morda še povišali

V primeru, da bo rast gospodarstva presegla pričakovanja, bodo oceno morda še povečali. "Pozitivno oceno bi lahko prineslo tudi poglabljanje evropskega povezovanja Hrvaške, če bi to omogočilo institucionalne izboljšave na primer v sodstvu, izobraževanju in širšem poslovnem okolju," so še dodali.  

Oceno pa bi lahko znižali, če bi prišlo do občutne oslabitve javnofinančnega položaja in nižje rasti gospodarstva od pričakovane. "Do takšne oslabitve bi lahko prišlo, če bi vojna v Ukrajini povzročil vse hujše vseevropske gospodarske posledice ali če bi nenadna prekinitev evropske oskrbe z energijo okrepila recesijske težnje na celotni celini," so sporočili iz agencije.  

Dodajajo, da dolgoročno tveganje za rast in javne finance Hrvaške predstavljajo tudi trendi odseljevanja in staranje prebivalstva. 

Koristi denarne politike Evropske centralne banke 

Analitiki agencije S&P menijo, da bo Hrvaška kot članica evrskega območja imela tudi koristi od prožne denarne politike Evropske centralne banke (ECB), valutna tveganja pa se bodo v močno evroviziranem gospodarstvu zmanjšala.  Predvidevajo tudi, da so kratkoročne gospodarske napovedi za Hrvaško stabilne zaradi dobre turistične sezone in črpanja sredstev iz skladov EU.  

"Poleg tega menimo, da je Hrvaška do neke meje tudi neposredno odvisna od ruskega plina, predvsem zaradi nedavne širitve terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in napredne zamenjave dobave nafte na morju," še piše v oceni.  

S&P še navaja, da bo vstop v območje evra odpravil vsa ostala tečajna tveganja v močno 'evroviziranem' gospodarstvu, v katerem je približno 75 odstotkov sredstev bančnega sektorja in približno 67 odstotkov obveznosti denominiranih v evrih. Na podoben način se bodo izkoreninila valutna tveganja državne bilance.  

'Evrovizacija' Hrvaške bo tudi zmanjšala delež njihovega državnega dolga, so še zapisali v oceni.  

S&P za en odstotek povišal predvideno oceno rasti gospodarstva 

Agencija je v luči vseh pridobljenih analiz in ocen povišala tudi letno oceno rasti hrvaškega gospodarstva z dva in pol odstotka na tri in pol odstotke. K temu je pripomogel predvsem porast turističnega obiska, ki je prebudil koronsko gospodarstvo. Po njihovih podatkih se je turizem že vrnil na čas pred epidemijo. Srednjeročno ocenjujejo, da bo gospodarstvo solidno rastlo tudi zahvaljujoč investicijam iz skladov EU in okrevanju turizma. 

Gospodarske posledice za Evropo zaradi ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini in inflacijski pritiski predstavljajo kratkoročna tveganja, so ocenili in dodali, da poleg tega vseeno obstajajo dolgoročna tveganja zaradi pandemije. "Zaradi relativno nizke precepljenosti v državi obstajajo dolgoročna tveganja zaradi epidemije. Do sedmega julija 2022 je bilo manj kot 60 odstotkov hrvaškega prebivalstva v celoti cepljenih proti covidu-19, v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 76 odstotkov," navaja agencija. 

Povprečna letna inflacija osemodstotna 

Napovedi za Hrvaško pa niso samo rožnate, predvsem za naslednje leto. Rastoči stroški energije in surovin bodo verjetno zmanjšali razpoložljivi dohodek in omejili potrošniško porabo v drugi polovici letošnjega leta ter se prelili tudi v naslednje leto. "Napovedujemo, da se bo gospodarska rast leta 2023 upočasnila na dva in pol odstotka," zato poudarjajo na S&P. 

Prav tako zaradi ukrajinsko-ruskega konflikta analitiki ocenjujejo, da se bo dvignila stopnja letošnje inflacije, in sicer iz lanskih 2,6 odstotka na osem odstotkov. K temu prispevajo predvsem rasti cene energentov, plač in stroškov v gostinstvu. Stopnja BDP-ja bo lahko za tri odstotke manjša.  

Ker samo goriva in energija na izračun izdatkov dodajo več kot en odstotek BDP-ja, je hrvaška vlada  že uvedla sheme subvencioniranja za ublažitev pritiskov na cene goriv in energije.