Avstralski požari pogubni za tri milijarde živali, pozivi k obdavčitvi fosilne industrije

Okoli 143 milijonov sesalcev, 180 milijonov ptic, 51 milijonov žab in 2,5 milijarde plazilcev je bilo po poročanju britanskega Guardiana prizadetih v obsežnih gozdnih požarih, ki so konec 2019 in v začetku 2020 divjali v Avstraliji. Skupno je torej poginilo ali brez svojega naravnega habitata ostalo skoraj tri milijarde živali, kažejo izsledki poročila, ki ga pripravlja 10 znanstvenikov iz petih različnih inštitucij pod okriljem Svetovnega sklada za živali (WWF). To je precej višja številka od prvih ocen, ko so predvidevali, da je bila v požarih prizadetih okoli milijarda živali.

"Težko najdemo kakšen drug dogodek kjerkoli po svetu v živečem spominu, ko je poginilo ali brez svojega življenjskega prostora ostalo toliko živali. Tukaj gre za eno najhujših katastrof za divje živali v moderni zgodovini," je dejal izvršni direktor WWF Avstralije Dermot O'Gorman.

Veliko živalim je sicer uspelo pobegniti pred ognjenimi zublji, a so pozneje poginile zaradi lakote, dehidracije, ali pa so postale lahek plen za nekatere druge živali. "Tri tisoč milijonov avtohtonih vretenčarjev je enostavno ogromno. To je tako veliko število, da ga ne moremo dojeti. To je skoraj polovica človeške populacije na planetu," je dejal Chris Dickman, profesor ekologije na Univerzi v Sydneyju. Kot pravi, je poročilo pokazalo, da je bila škoda požarov precej večja in da ni šlo le za katastrofalno zmanjšanje populacije koal, ki so postale simbol te naravne katastrofe in so dobile največ svetovne pozornosti. 

Študija je pokazala, kakšne so dejanske razsežnosti gozdnih požarov, ter izpostavila nujo po spopadanju s podnebno krizo in po prenehanju krčenja gozdov za pridobivanje kmetijskih in razvojnih zemljišč."Res moramo začeti razmišljati o tem, kako lahko prevladamo nad tem demonskim duhom, ki je ušel iz stekleničke. Moramo najti načine za hitro razogljičenje družbe in hitro ustaviti našo manično krčenje gozdov," je dejal Dickman.

'Morali bi uvesti davek na industrijo fosilnih goriv'

Okoli 150 znanstvenikov, podnebnih strokovnjakov, zdravnikov in članov prizadetih skupnosti, ki so združeni v skupini za ukrepanje za podnebne spremembe ELCA (Emergency Leaders for Climate Action), je avstralsko zvezno vlado pozvalo, naj uvede posebno dajatev za industrijo na fosilna goriva. Denar, ki bi ga zbrali na tak način, pa naj namenijo skladu za podnebne katastrofe, s katerim bi blažili škodo zaradi naravnih katastrof. 

Soustanovitelj skupine in nekdanji komisar gasilsko-reševalne službe Novega Južnega Walesa Greg Mullins je za avstralski ABC dejal, da so podnebne spremembe krive za katastrofalno sezono gozdnih požarov. 

"Stopnjevanje naravnih katastrof je posledica podnebnih sprememb. Morali bi uvesti davek na industrijo fosilnih goriv, glede na to, koliko imajo davčnih olajšav," je dejal Mullins. Kot pravi, je uporaba fosilnih goriv eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe."Imeli smo najbolj vroče, najbolj sušno leto doslej - leto, ki se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vpliva podnebnih sprememb. To je povzročilo najhujše požare v zgodovini Avstralije - bili so večji, bolj vroči, hitrejši in bolj uničujoči, kar smo jih kdajkoli doživeli. Požare je pospešilo vreme in to vreme je posledica podnebnih sprememb," je dodal.

V novem poročilu Avstralski gozdni požari in podnebni načrt opozarjajo, da smo sredi nove ere gozdnih požarov, kjer moramo temeljito premisliti o naši pripravljenosti na naraščajočo grožnjo tovrstnih katastrof. "Nedvomno so gozdni požari v Avstraliji postali bolj pogosti, divji in nepredvidljivi," so zapisali v poročilu.

Spomnili so, da so strokovnjaki ELCA in Podnebnega sveta Avstralije že pred več kot letom dni opozarjali na to, da državi grozi katastrofalna sezona gozdnih požarov."Žal so ta opozorila naletela na gluha ušesa in medtem ko je svet z grozo spremljal, so ta ista opozorila postala kruta realnost," so poudarili. Zvezno vlado so obtožili podcenjevanja in ignoriranja naraščajoče grožnje podnebnih sprememb. Sami so zato pripravili 165 predlogov vladi za boljši odziv na podnebne spremembe in grožnje, ki jih te s seboj prinašajo. Uvedba teh predlogov bi po njihovih ocenah stala več milijard evrov.