Grčija še naprej v plamenih: zgorel del živalskega vrta, poginilo 21 živali

Medtem ko v številnih krajih po Grčiji še vedno gori, potekajo prve ocene škode obsežnih požarov. Po ocenah inštituta za geologijo na atenski univerzi je doslej v državi pogorelo 90.000 hektarjev površin.

Največ gozda je pogorelo na otoku Evija, in sicer okoli 51.000 hektarjev. Močno je prizadet tudi polotok Peloponez, kjer je na območju okoli kraja Olimpija zgorelo okoli 10.000 hektarjev, kažejo podatki inštituta.

"Podatki se ves čas spreminjajo," je povedala profesorica za geologijo in okolje na atenski univerzi Niki Evelpidu. Ko bodo požari pogašeni, sicer še ne bo konec nevarnosti. Pogosto sledijo poplave in plazovi, ki imajo lahko katastrofalne posledice, je povedala.

Na Rodosu pogorel del živalskega vrta, poginilo 21 živali

Z Rodosa, kjer huda vročina sicer nekoliko že popustila – temperature trenutno dosegajo okoli 34 stopinj Celzija – je ogenj pred dnevi zajel tudi del tamkajšnjega zasebnega živalskega vrta. "Izgubili smo del infrastrukture in živali. Poškodovanih je nekaj objektov, vključno s hišo lastnikov (živijo na posesti), ki pa je v celoti pogorela. Kar zadeva živali, smo jih na žalost izgubili 21, večina jih je poginila zaradi zadušitve z dimom. Zdravje preostalih 200 živali je po ustrezni veterinarski oskrbi zelo dobro. Zdaj je naša prednostna naloga pomagati prostoživečim živalim (jelenjadi, želvam ...), dokler ne bo postopek vnovične pogozditve končan," so za 24ur.com pojasnili iz vrta Farma of Rhodes Petting Zoo.

Pomoč v obliki hrane za živali in zdravil so jim ponudili številni domačini, tudi turisti. "Za tiste, ki nas sprašujete glede hrane za živali – lahko nam prinesete pšenico in koruzo," pa so zapisali na Facebook strani. Ob tem so še dodali, da se trenutno osredotočajo na varnost in dobrobit živali. "Upajmo, da se vse požare čim prej pogasi." Vzpostavili so tudi posebno spletno stran s transakcijskim računom, preko katere zbirajo prostovoljne prispevke za čimprejšnjo obnovo.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je včeraj v televizijskem nagovoru opravičil grški javnosti za slabo spopadanje s požari, ki že več tednov pestijo državo. Državljanom se je opravičil tudi za vse šibke točke, ki jih je morebiti razkril boj proti uničujočim plamenom. Na delu je na stotine gasilcev, na tisoče prebivalcev pa je moralo zapustiti svoje domove.

"Morda smo naredili tisto, kar je bilo človeško mogoče, vendar v mnogih primerih to ni bilo dovolj," je dejal. Obljubil je, da bodo pogorele površine skušali znova oživeti, prizadetim v požarih pa bo vlada izplačala finančno pomoč iz 500-milijonskega sklada za okrevanje. Grška vlada namerava v luči katastrofe v obsežni meri reorganizirati tudi civilno zaščito, je napovedal Micotakis.

Kot je še pojasnil, je v zadnjih dneh po vsej državi skupaj izbruhnilo 586 gozdnih požarov. Podnebja ne želi izkoristiti kot izgovor zanje, je dejal, a je vendarle prepričan, da je odigralo pomembno vlogo. "Očitno je, da podnebna kriza trka na vrata planeta," je še izpostavil.

Najhuje je sicer na otoku Evboja, severovzhodno od Aten, kjer je pogorelo na desetine hiš in hektarjev gozda. Več kot 2600 prebivalcev so do zdaj z otoka evakuirali. Domačini so morali v nedeljo ponoči poiskati varno zatočišče na trajektih in ležalnikih na plažah. A vsi svojih domov kljub pozivom ne želijo zapustiti.

"Požar je bila naša usoda, nihče ga ni mogel preprečiti," je za BBC povedal Vangelis Katsaros, ki je zaradi požara izgubil celotno kmetijo. Predstavnica vasice Monokaria na Evboji Klelia Dimitraki pa je ocenila, da si območje ne bo nikoli zares opomoglo. "Vse vasi, celotno območje je uničeno. Srečo imamo, da smo živi."

Še naprej nenadzorovano divjajo požari tudi na Eviji. Ponoči je gasilcem ob podpori prostovoljcev in domačinov uspelo pred ognjem zavarovati več krajev. Upanje na umirjanje razmer pa se krepi, saj je požar uničil že ogromno površin, plemeni pa tudi sami ugašajo, ker nimajo več netila. Ker je večina požarov drugod v državi že pod nadzorom, so oblasti lahko okrepile prisotnost na Eviji.

Medtem narašča jeza med Grki zaradi zamud in slabega vladnega odziva na naravno nesrečo. Državi močno primanjkuje letal za gašenje požarov, a Micotakis vztraja, da se gasilci borijo "z nadnaravnimi močmi, ki pogosto presegajo njihove zmožnosti". Požari so po njegovi oceni posledica podnebnih sprememb, na kar so opozorili tudi Združeni narodi v svojem poročilu.

Požari v Grčiji so do zdaj zahtevali tri smrtne žrtve, umrl je tudi eden od prostovoljnih gasilcev. Številne prostovoljce in gasilce so morali zaradi vdihavanja dima in opeklin odpeljati v bolnišnico. 

Države članice EU, Rusija, Velika Britanija in ZDA so Grčiji že priskočile na pomoč in v državo pripeljale več kot 1000 svojih gasilcev, letala in dodatno opremo. V Bruslju so pojasnili, da so mobilizirali eno največjih gasilskih operacij v Evropi do zdaj.

V Turčiji večina gozdnih požarov pod nadzorom

Dva tedna po izbruhu najhujših požarov v zadnjem desetletju pa so ti v Turčiji v pretežni meri pod nadzorom, izjema je požar v jugozahodni provinci Mugla. Tam kombinacija vročine in močnega vetra še naprej ovira delo gasilcev.

Gorski teren v tej provinci gasilcem otežuje dostop do ognja s kopnega. Z ognjem se tako bojujejo iz zraka.

Od konca julija je po vsej Turčiji izbruhnilo več kot 200 požarov, ki so prizadeli približno polovico od 81 provinc v državi. Požari so največjo škodo povzročili zlasti obalnima provincama Antalya in Mugla.

Samo v Mugli je po podatkih lokalnih oblasti zgorelo več kot 66.000 hektarjev zemlje, po vsej državi jih je bilo uničenih približno 150.000. Vzroke požarov pristojne oblasti še vedno preiskujejo.