'Grenlandija ni naprodaj'

Večmesečna diplomatska prizadevanja, s katerim so Danci ameriškega predsednika Donalda Trumpa želeli odvrniti od zahteve po Grenlandiji, so očitno padla v vodo. Kmalu po prihodu v Ankaro je namreč izjavil, da "Grenlandija Danski ne koristi". "Danska v resnici ne vlaga denarja za pomoč Grenlandiji, vendar je ta zelo pomembna za Združene države. Obkrožajo jo kitajske in ruske ladje."

"Naše stališče je jasno od samega začetka: Grenlandija seveda ni naprodaj," je ob prihodu na vrh zavezništva poudarila danska premierka Mette Frederiksen in izrazila obžalovanje nad Trumpovim vztrajanjem pri prevzemu nadzora nad arktičnim otokom.

"Upamo, da bodo vsi, vključno z vsemi zavezniki, spoštovali pravico grenlandskega ljudstva do samoodločbe," je še povedala in dodala, da je Danska suverena država, katere ozemeljsko celovitost se mora spoštovati.

V bran Grenlandiji in Danski so se v izjavah na vrhu postavila finski predsednik Alexander Stubb in islandska premierka Kristrun Frostadottir.

Prvi je dejal, da so zadeve glede Grenlandije "izključno v rokah Kraljevine Danske", druga pa je poudarila, da se zavezništvo sooča z grožnjami od zunaj in da je v luči tega potrebna enotnost. "Osredotočiti se moramo nase in na to, kako držimo skupaj," je povedala.

V zadnjih mesecih so se sicer težnje ameriškega predsednika po Grenlandiji nekoliko umirile. Tako grenlandske kot danske oblasti medtem vseskozi poudarjajo, da lahko samo Grenlandija odloča o svoji prihodnosti.

V skupni izjavi, ki so jo ob robu vrha Nata v Ankari ob Kanadi podpisale Norveška, Španija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Nizozemska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo, so se države dogovorile za poglobitev sodelovanja na področju obrambe, obveščevalne dejavnosti, pomorske varnosti ter poveljevanja in nadzora, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Še tesneje bomo sodelovali na področju obveščevalnih dejavnosti zavezništva, obrambe, pomorskega poveljevanja in nadzora območij severnih morij, proste plovbe ter varnih komunikacijskih linij," je dejal norveški premier Jonas Gahr Store.

V skupni izjavi je 12 držav tudi zapisalo, da pobuda odraža priznanje vse bolj kompleksnega varnostnega okolja in dokazuje njihovo odločenost, "da odvrnejo in se branijo pred dolgoročno grožnjo, ki jo predstavlja Rusija".

Poudarile so tudi, da se bo z njihovim prevzemom večje odgovornosti za varnost na tem območju okrepila tudi varnost ZDA. "Severna morska območja niso pomembna samo za Evropo, temveč so ključnega pomena tudi za obrambo Severne Amerike," so izpostavile.

Dogovor so objavile potem, ko je ameriški predsednik Trump na vrhu Nata v turški prestolnici v torek in danes ponovil težnjo Washingtona po prevzemu nazora nad Grenlandijo, danskim avtonomnim ozemljem.

Danska vlada je to znova odločno zavrnila. Tudi Store se je danes distanciral od Trumpovih izjav z besedami, da so Grenlandci in Danci tisti, ki morajo odločiti o prihodnosti Grenlandije. "Skupaj pa bomo naslovili varnost Arktike," je dodal.

V izjavi so države še zapisale, da je "zaveza izraz močnejše Evrope v okviru močnejšega Nata, pri čemer Evropa in Kanada prevzemata večjo odgovornost za skupno evroatlantsko varnost ob tesnem usklajevanju z ZDA".