Evropski vojaki na Grenlandiji, Trump: Otok potrebujemo

Na Grenlandijo se je odpravilo več vojakov članic zavezništva Nato, kar je v sredo že napovedal namestnik grenlandskega premierja Mute Egede. "Pričakuje se, da bodo vojaki Nata od danes in v prihodnjih dneh bolj prisotni na Grenlandiji. Pričakuje se, da bo več vojaških letov in ladij," je še dodal.

Tudi danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je v sredo napovedal, da bo Danska okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji in je glede tega v dialogu z zavezniki Nata. Danes je minister skupaj z dansko premierko Mette Frideriksen že prispel na Grenlandijo. Tam pa je bilo opaziti tudi dansko mornarico in vojaško letalo.

Kot poroča BBC, je na avtonomno dansko ozemlje prispel tudi manjši vojaški kontingent iz Francije, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bodo začetne sile kmalu okrepila tudi "kopenska, zračna in pomorska sredstva".

"Na prošnjo Danske sem se odločil, da bo Francija sodelovala v skupnih vajah, ki jih Danska organizira na Grenlandiji, operaciji Arktična vzdržljivost. Prvo francosko vojaško osebje je že na poti. Drugi bodo sledili," je pred tem zapisal na omrežju.

Visoki francoski diplomat Olivier Poivre d'Arvor pa je misijo označil kot močan politični signal: "To je prva vaja ... ZDA bomo pokazali, da je Nato prisoten."

Napotitev je sledila kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo arktičnega otoka, danskega avtonomnega ozemlja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je sicer v četrtek v pogovoru z novinarji dejala, da dvomi, da bo napotitev dodatnih evropskih vojakov na Grenlandijo vplivala na predsednikov proces odločanja o arktičnem ozemlju. "Prav tako slednje ne vpliva na njegov cilj pridobitve Grenlandije," je dejala.

V sklopu misije Arktična vzdržljivost sodelujejo tudi Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

Profil OSINT, ki se ukravarja z obveščevalno dejavnostjo, ki analizira podatke iz javno dostopnih virov, je na omrežju X delil posnetek danskih vojaških sil, ki so v sredo že prispele na Grenlandijo. 

Nemčija je v Nuuk poslala transportno letalo A400M s kontingentom 13 vojakov. Združeno kraljestvo pa je na Grenlandijo poslalo vojaškega častnika, poroča nemška tiskovna agencija.

Finska je medtem na otok poslala dva vojaška častnika. "Trenutno ne izključujemo ničesar, vendar tudi ne razmišljamo o ničemer posebej," je za BBC povedal Janne Kuusela, vodja oddelka za politiko obrambnega ministrstva.

Finska je tudi arktična država, Kuusela pa je dejal, da je bil cilj okrepiti obrambo zavezniškega ozemlja, potem ko so se pojavili pomisleki glede trdnega vpliva Nata na Grenlandijo.

Poljski premier Donald Tusk je medtem dejal, da se Poljska ne namerava pridružiti evropski vojaški namestitvi na Grenlandiji, je pa opozoril, da bi bila kakršna koli ameriška vojaška intervencija tam "politična katastrofa". "Konflikt ali poskus priključitve ozemlja članice Nata s strani druge članice Nata bi bil konec sveta, kot ga poznamo – in ki je dolga leta zagotavljal našo varnost," je dejal.

Evropske države so napotitev vojakov na Grenlandijo napovedale, potem ko so se v sredo v Washingtonu sestali danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt, ameriški podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio.

Ramussen je po srečanju, v ospredju katerega so bile ameriške zahteve po priključitvi Grenlandije, dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.

Prav tako je zagotovil, da na Grenlandiji ne delujejo nobene kitajske vojne ladje in ni nobenih večjih kitajskih naložb. Trump je namreč v preteklih dneh večkrat opozoril, da Kitajska in Rusija poskušata prevzeti nadzor nad Grenlandijo, in zagovarjal, da mora Washington prevzeti otok, češ da je to v nacionalnem interesu ZDA.

Trump je medtem znova izpostavil svoja prizadevanja za prevzem Grenlandije. "Grenlandijo potrebujemo za nacionalno varnost," je dejal. Čeprav ni izključil uporabe sile, je v sredo pozno zvečer dejal, da meni, da bi se z Dansko lahko nekaj dogovorili.

ZDA sicer že imajo vojaško oporišče na Grenlandiji, kjer trenutno dela do 150 oseb. Prav tako imajo možnost, da v okviru obstoječih sporazumov s Københavnom pripeljejo veliko večje število vojakov. Vendar pa pobuda, ki jo vodi Danska, Trumpovi administraciji sporoča, da imajo tudi njeni evropski zavezniki interes za varnost na Arktiki in v severnem Atlantiku.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je medtem pozval k dialogu za reševanje napetosti glede Grenlandije, ki si jo ZDA želijo priključiti. "Dialog in diplomacija sta prava pot naprej, tudi ko so vložki visoki in je očitno čutiti pritisk," je na spletu zapisal Nielsen in pozdravil potek dialoga glede Grenlandije.

Danska premierka pa je opozorila, da ambicije ZDA po prevzemu tega danskega avtonomnega ozemlja kljub sredinim pogovorom v Washingtonu ostajajo nespremenjene. Napovedala je tudi ustanovitev delovne skupine, ki bo razpravljala o možnostih za krepitev varnosti na Arktiki.

"Vendar to ne spremeni dejstva, da obstaja temeljno nesoglasje, ker ameriške ambicije po prevzemu Grenlandije ostajajo nespremenjene. To je očitno resna zadeva, zato nadaljujemo s prizadevanji, da bi preprečili, da bi se ta scenarij uresničil," je dodala.

Rusija je medtem glede napotitve sil članic Nata na Grenlandijo izrazila resno zaskrbljenost. "Razmere (...) nas resno skrbijo," je v izjavi, objavljeni v sredo zvečer, navedlo rusko veleposlaništvo v Belgiji. "Nato tam krepi svojo vojaško prisotnost pod lažno pretvezo naraščajoče grožnje iz Moskve in Pekinga," je še dodalo.

Njihovo zunanje ministrstvo pa je zavrnilo trditve o tem, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo, kar so v zadnjih dneh ob polemikah glede ameriške namere po prevzemu Grenlandije poudarjali tako v ZDA kot v Evropi.