Grošelj: Bolj kot vloga represije je pomembna vloga politike

"Če nekako normalizirate pozdrav 'Za dom spremni' in če se normalizira to, kar vidimo na Zahodnem Balkanu, torej da se sprejemajo vojni zločinci in se jih pozdravlja, potem je to posledica širših družbenih trendov," je poudaril.

Po njegovih besedah k temu prispeva tudi popularna kultura, ki se prepleta s politiko. Kot primer je navedel priljubljenost hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, ki ga spremljajo polemike zaradi povezav njegovega javnega nastopanja z ustaško simboliko. Klemen Grošelj meni, da se politika od takšnih pojavov težko distancira, saj jih s populističnim načinom komuniciranja pogosto ne le tolerira, temveč tudi spodbuja.

Navijaški izgredi so po njegovi oceni le vidni del širšega problema. V razgretem ozračju množičnih dogodkov se lahko izrazijo tudi stališča, ki bi v drugačnih okoliščinah ostala manj opazna.

Grošelj je opozoril, da se v Evropi prepletata vsaj dva trenda. Del nezadovoljnih ljudi se obrača k skrajno desnim, populističnim in neofašističnim idejam, hkrati pa se krepi tudi nezadovoljstvo z uveljavljenimi političnimi elitami.

"V Evropi je prisotno neko družbeno vrenje, ki je odziv oziroma odgovor na to, kar danes ponuja uveljavljena politika, in očitno ne zadošča oziroma ne odgovarja na probleme, s katerimi se ljudje vsakodnevno soočajo," je dejal.

Na vprašanje, ali so slovenski organi pregona dovolj občutljivi za dvigovanje desnice in razkazovanje nacističnih simbolov, je Grošelj odgovoril, da ne. Kot osrednji problem je izpostavil prav normalizacijo takšnih dejanj. Po njegovih besedah bi bili podobni incidenti v preteklosti deležni bistveno ostrejšega odziva, danes pa se zaradi družbenih omrežij in nekritičnega sprejemanja vsebin meja dopustnega postopoma premika.

Družba se mu zdi zaradi časovne oddaljenosti od zgodovinskih dogodkov manj občutljiva za pomen simbolov, povezanih z nacizmom in fašizmom. Posledice se prenašajo tudi na mlajše generacije in skupine, ki so bolj dovzetne za ekstremistične poglede.

Nezadovoljstvo po njegovem mnenju ustvarja prostor za različne skrajne politične poglede, ki se vse bolj uveljavljajo v evropskem javnem prostoru. Med dejavniki, ki prispevajo k napetostim, je izpostavil tudi položaj mladih, zlasti tistih, ki vstopajo na trg dela in si poskušajo zagotoviti prvo stanovanje.

Po Grošljevi oceni se tako vse bolj kaže razkorak med tem, kar rešujejo politične elite, in pričakovanji ljudi. "Bolj kot vloga represije je pomembna vloga politike, ki upravlja z državo, da pravilno odreagira," je poudaril. Kot je sklenil Grošelj, gre za bistveno širši izziv, kot je zgolj omejevanje nogometnega huliganstva. V ozadju so družbene napetosti in vse večji razkorak med pričakovanji ljudi ter odgovori, ki jih ponuja politika.