Groza v Iranu: 'V mrtvašnice so jih nosili, ko so bili še živi'

Iranski zdravniki in drugi zdravstveni delavci so v pogovoru za perzijsko podružnico The Independent spregovorili o krutosti iranskega režima, ki je v poskusu zatiranja protestov, ki so izbruhnili decembra lani, ubil več lastnih državljanov. Pritisku iranskih varnostnih sil niso ušle niti zdravstvene ustanove, ki so se trudile poskrbeti za ranjene.

Kot so za medij povedali sogovorniki, so bile bolnišnice in zdravstveni centri večkrat primorani zavrniti zdravljenje poškodovanih, številne med njimi so varnostne sile na hodnikih ustanov aretirale ali pa jih celo ubile, so razkrili neimenovani zdravstveni delavci.

Svetovalec iz Isfahana je dejal, da na vrhuncu protestov med 8. in 13. januarjem pacienti niso bili zdravljeni glede na resnost njihovih poškodb (torej, pacienti z resnejšimi poškodbami najprej, nato ostali), temveč glede na "varnostno oznako". Poudaril je, da to ne sledi nobenemu "strokovnemu ali človeškemu standardu".

"Nekatere žrtve in nevladniki so ure in ure čakali na urgenci, medtem ko so prioritetno zdravili in operirali ljudi, ki so bili povezani z varnostnimi in vojaškimi silami," je dejal ter dodal, da so bili primorani nekatere bolnike, ki so bili priklopljeni na ventilatorjih in kisik, po navodilih odklopiti z aparatov, bolnike pa so morali z intenzivnih oddelkov odpeljati v mrtvašnice, čeprav so ranjeni še imeli znake življenja.

Poročila iz Babola in Kermanšaha medtem kažejo, da so bili mrliški listi izdani brez upoštevanja zakonskih postopkov. Po besedah enega od zdravnikov so bili mrliški listi izdani za trupla, ne da bi jih napotili k mrliškemu ogledniku, mrtvi pa so bili pokopani na hitro. Ob ustrahovanju so bile družine pokojnih prisiljene molčati ali pa so jih nadzorovali s pomočjo pisnih obljub in finančnih obremenitev.

Hkrati so poročali o tem, da so nekatere ranjene paciente premestili iz bolnišničnih postelj na neznane lokacije. Njihova usoda ostaja nejasna.

Drugi zdravnik iz Kermanšaha je povedal, da je dodatne žrtve povzročil tudi mrk omrežja. Po njegovih besedah so v bolnišnico sprejeli tudi paciente s strelnimi ranami v glavo ali vrat, vendar pa zaradi odklopa omrežja (telefonov, interneta) v bolnišnico niso mogli priklicati specialistov.

Še en sogovornik, ki dela v Teheranu in Karaju, je medtem za medij povedal, da so v zdravstvene kartoteke vnašali izmišljene diagnoze, s čimer so skušali preprečiti identifikacijo in aretacijo poškodovanih. "Žrtve s strelnimi ranami smo vnašali kot prometne nesreče ali tumor. 22-letni ženski, ki je bila ustreljena v glavo, smo kot razlog za operacijo navedli operacijo čeljusti," je povedal.

Varnostne sile so namreč obiskovale bolnišnice tudi s sodnimi nalogi, ki so od osebja zahtevali, da predložijo popolne sezname sprejetih pacientov. Zaradi slednjega so se ranjeni velikokrat odločili, da kljub poškodbam ne bodo tvegali in poiskali zdravniške pomoči. Bali so se namreč aretacije.

Vsaj ena oseba, ki so ji morali po naročilu zavrniti zdravljenje, je umrla na poti domov, a bi po besedah zdravnikov preživela, če bi pomoč prišla pravočasno.

Z grožnjami so se medtem soočali tudi zdravstveni delavci, ki niso želeli slediti neetičnim ukazom in so skušali rešiti življenja. Številni so bili tudi aretirani, za nekaterimi je izginila vsaka sled.

Iranske varnostne sile so po poročanju opravile več racij v bolnišnicah in celo na domovih zdravnikov ter zasegle zdravstvene kartoteke.

Iranski zdravniški svet je prejšnji četrtek izdal izjavo, v kateri je izrazil resno zaskrbljenost glede fizične, psihične in poklicne varnosti zdravstvenih delavcev med zatiranjem nacionalne vstaje ter pozval oblasti, naj zagotovijo varnost zdravstvenih centrov in preprečijo kakršna koli neprofesionalna, grozilna ali intervencionistična dejanja proti zdravnikom in zdravstvenemu osebju.