Grozi svetovno pomanjkanje dizla?

Pomanjkanje dizla po svetu se odraža skozi rast cen tega goriva. Na trgu kljub upočasnitvi industrijske aktivnosti na Kitajskem in v EU primanjkuje več deset milijonov sodov. Proizvodnja se še vedno ni vrnila na raven pred pandemijo, poroča Index. 

Situacijo je izkoristila Rusija, ki je drastično zmanjšala izvoz dizla. V prvih 20 dneh septembra se je ruski izvoz v primerjavi z avgustom zmanjšal za 30 odstotkov. V Kremlju so pojasnili, da uvajajo omejitve pri izvozu, da bi stabilizirali cene goriva na domačem trgu. Ukrep naj bi bil začasen, kdaj ga bodo odpravili, pa ni jasno. 

Iz prepovedi izvoza so sicer izvzete Belorusija, Kazahstan, Armenija in Kirgizistan, ne pa tudi Kitajska. Zaradi rasti cen na svetovnih trgih in slabitve rublja sicer že mesece raste tudi cena dizla v Rusiji.

Na rast cen dizelskega goriva in drugih naftnih derivatov vpliva zmanjšanje proizvodnje surove nafte s strani Savdske Arabije in držav OPEC. Prva je zmanjšala proizvodnjo za milijon sodov na dan in napovedala, da je ne bo povečevala vsaj do začetka prihodnjega leta. 

Težave pa so tudi na Zahodu. Kot poroča Index, ki se sklicuje na vire iz industrije, vzdrževanje rafinerij običajno poteka v tem delu leta, kar zahteva zmanjšanje zmogljivosti ali začasno zaustavitev proizvodnje. Po pandemiji je manjši tudi obseg proizvodnje. Leta 2019 je bilo v ZDA 132 delujočih rafinerij, leto pozneje se je to število zmanjšalo na 125. Rafinerije iz surove nafte proizvajajo več vrst goriva, zato se je proizvodna zmogljivost zmanjšala. 

Pred pandemijo so v ZDA dnevno proizvedli 4,58 milijona sodčkov dizla, leta 2022 pa 4,31 milijona. Letos je bilo moč zaznati okrevanje, a je obseg proizvodnje v primerjavi z letom 2019 še vedno manjši za okoli 200 tisoč sodov dnevno. 

Pred vojno v Ukrajini je EU večino dizla za lastne potrebe proizvedla iz ruske surove nafte v lastnih rafinerijah. Bila pa je tudi velika uvoznica dizla iz Rusije. S februarjem 2023 je uvoz dizla iz Rusije, ki je pred tem zagotavljala okoli 60 odstotkov vseh potreb po tem gorivu v EU, prepovedan. EU je ruski dizel nadomestil z uvozom z Bližnjega vzhoda in ZDA, slednja pa, kot že rečeno, proizvede precej manj goriva kot pred pandemijo. 

Situacijo v EU je otežila tudi okvara v največji rafineriji v Evropi, Pernis v Rotterdamu, ki je v lasti Shella. Ta predela več kot 400.000 sodčkov na dan. Zaradi uhajanja plina so morali pred dnevi zaustaviti proizvodnjo v eni od enot, kar bi lahko vplivalo na dobavo dizla. 

Naraščajoče cene surove nafte in dizla bodo zaostrile boj proti inflaciji v EU in ZDA, še piše Index. Močna rast cen dizelskega goriva je še posebej zaskrbljujoča, saj gre za gorivo, ki ga uporabljajo tovornjaki, vlaki, ladje. Višje cene vplivajo tudi na višje stroške prevoza izdelkov, s tem pa na končno ceno v trgovini. 

Inflacija se postopoma znižuje, vzporedno pa centralni banki ZDA in EU še vedno zvišujeta obrestne mere. Cilj je zmanjšati povpraševanje in ustaviti rast cen. Vse to bo zaman, če bo cena surove nafte in predvsem dizla, poskočila v nebo. V tem primeru se bo vrnila nevarnost stagflacije, situacije, v kateri cene rastejo, medtem ko se gospodarstvo upočasnjuje in brezposelnost narašča.