Polkovnik Christos Flessas naj bi imel dostop do občutljivih vojaških informacij, vključno s tehnologijami oboroženih sil v razvoju. Domneva se, da ga je lani nanovačila kitajska tajna služba, poroča The Guardian.
Grški mediji poročajo, da je častnik priznal fotografiranje in posredovanje tajnih dokumentov Nata z uporabo specializirane programske opreme za šifriranje, ki jo je zagotovila kitajska obveščevalna služba. Domnevno naj bi se v tem izmojstril med svojim neprijavljenim potovanjem na Kitajsko.
V izjavi, ki jo je njegov odvetnik podal po nastopu na sodišču, je Flessas dejal: "Nevede in brez namena sem se vpletel v nekaj, kar se je razvilo v nevarno in nezakonito nočno moro. V svojem pričanju se nisem poskušal opravičiti ali v resnici niti braniti ... Prosim, da me kaznujejo s pravično kaznijo."
Grške oblasti naj bi o obsegu uhajanja informacij obvestila CIA, grški generalštab pa je v izjavi po Flessasovi aretaciji 5. februarja dejal, da obstajajo "jasni dokazi o kaznivih dejanjih po vojaškem kazenskem zakoniku".
Kitajski agenti naj bi svojo tarčo sprva kontaktirali prek spleta, preden so jo rekrutirali na konferenci Nata v neimenovani evropski državi. Flessas naj bi dejal, da so ga zvabili z obljubami o finančnih nagradah v tujih valutah in digitalnih plačilih med 5000 in 15.000 evri za vsak prenos. Vojaškemu sodniku je v torek povedal, da je bil stik z agenti najprej vzpostavljen prek LinkedIna.
Nicholas Eftimiades, upokojeni visoki ameriški obveščevalni častnik s precejšnjim strokovnim znanjem o kitajskih vohunskih operacijah, je za Guardian povedal, da gre za pomemben primer. "Ker kaže na željo in sposobnost Kitajske, da prodre v vojaško komunikacijsko infrastrukturo Grčije in drugih članic Nata," je dejal. "Države vohunijo za drugimi vojskami, da bi dobile prednost v potencialni vojni. Kljub vsemu govoru o prijateljstvu in gospodarskem sodelovanju je Kitajska še naprej grožnja demokracijam po vsem svetu."
Flessas je prej služil kot ocenjevalec delovanja informacijskih sistemov pri Natu, v času aretacije pa je poveljeval bataljonu v atenskem predmestju Kavouri, kjer se je usposabljal za telekomunikacije.

Prejšnji teden so v Franciji aretirali štiri osebe, vključno z dvema kitajskima državljanoma, zaradi suma prestrezanja in zbiranja vojaških obveščevalnih podatkov. V Nemčiji je bil septembra lani nekdanji pomočnik poslanca skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo obsojen na skoraj pet let zapora zaradi vohunjenja v imenu Kitajske.
"Kar vidimo, je brez primere," je dejal Plamen Tončev, strokovnjak za kitajsko-grške zadeve. "Grčija velja za Kitajski relativno prijazno državo. To je prvič, da je Kitajska tako odkrito vpletena v tovrstni vohunski primer."
Tončev je dejal, da bo ta epizoda zagotovo "omadeževala podobo" Pekinga v državi, kjer je ta pred desetletjem prevzel nadzor nad večjim delom pristanišča Pirej. Ocenjuje se, da se 24 odstotkov uvoza iz Kitajske v Evropo prepelje prek kontejnerskih terminalov v Pireju.
V Nemčiji zaporna kazen za Američana zaradi vohunjenja za Kitajsko
Sodišče v nemškem Koblenzu je danes ameriškega vojaškega pogodbenika obsodilo na dve leti in osem mesecev zapora zaradi vohunskih dejavnosti v imenu Kitajske. Američan je bil spoznan za krivega ponujanja občutljivih informacij kitajskim vladnim uradnikom o vojaških operacijah ZDA, medtem ko je delal v ameriškem vojaškem oporišču v Nemčiji.
39-letni Američan je od leta 2017 do pomladi 2023 delal za civilnega izvajalca ameriškega obrambnega ministrstva, od leta 2020 pa je bil nameščen v ameriškem vojaškem oporišču v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško.
Tožilstvo je v obtožnici trdilo, da je poleti 2024 večkrat stopil v stik s kitajskimi vladnimi agencijami in ponudil, da kitajski obveščevalni službi posreduje občutljive informacije ameriške vojske. Aretirali so ga, preden je lahko izvedel svojo namero.
Moški, ki so ga poimenovali zgolj kot Martin D., je bil v preiskovalnem zaporu od aretacije v Frankfurtu v začetku novembra 2024. Sojenje je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP delno potekalo za zaprtimi vrati.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.