Grško mesto se je zoperstavilo meduzam

Vse pogosteje v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Grčija živi od turizma in predstava pljuskajočih valov ob čudovite plaže so sanje marsikaterega turista. A kaj, ko zadnje čase namakanje v vabljivem morju lahko prinese vse kaj drugega kot ohladitev. Evbojski zaliv ločuje grški otok Evbeja od celinske Grčije. Središče ob ožini predstavlja mesto Halkida.

Na tem območju so zato po želji obdržati turiste začeli nameščati plavajoče pregrade, podobne tistim, ki se uporabljajo za preprečevanje širjenja onesnaženja v morju. Oblasti upajo, da bodo tako kopalcem omogočile brezskrbno plavanje brez strahu pred piki meduz, poroča Euronews.

Nameščanje posebnih plavajočih pregrad na plažah se je začelo sredi junija na plaži Rodies v mestu Halkida. Skupna vrednost projekta znaša 366.950,10 evra. Specializirani potapljači bodo plavajoče pregrade namestili na šestih plažah v občini na severnem delu Evbojskega zaliva, in sicer na plažah Alykes, Mpourntontas, Valopoula, Kalamia in Zephyros. Hkrati načrtujejo namestitev podobnih plavajočih pregrad tudi na plažah Sykies, Kourenti, Souvala in Papathanasiou, ki sodijo pod njeno pristojnost.

Po mnenju strokovnjakov so tovrstne plavajoče pregrade lahko zelo učinkovite, če so pravilno nameščene. Seveda ščitijo le območje, ki ga obdajajo, in preprečujejo vstop meduz ter rib, vključno z napihovalkami, ki zadnje mesece polnijo naslovice, v zavarovano območje.

Pregrado je treba postaviti na ustrezni globini, da je hkrati učinkovita in praktična za uporabo. Nekateri obiskovalci plaže Rodies naj bi se na primer pritoževali, da je bila nameščena v preplitvi vodi, zaradi česar se je zmanjšalo okolje za prosto plavanje.

Da bi pregrade ostale učinkovite, jih morajo specializirane ekipe redno čistiti. S tem preprečujejo nabiranje morskih alg in drugih morskih organizmov, ki bi lahko mreže obtežili, jih poškodovali ali ustvarili odprtine, skozi katere bi meduze lahko ponovno vstopile.

Brez dvoma so nenavadna bitja, sestavljena iz skoraj 96 odstotkov vode, brez možganov, kosti in krvi, ki so prisotna v vseh svetovnih oceanih, pomemben del uravnoteženega morskega ekosistema. A ko se ta začne rušiti, lahko meduze postanejo problem. Kot ugotavljajo v Svetovnem skladu za naravo (WWF), se ta scenarij zaradi segrevanja vode v Sredozemskem morju odvija že od leta 2003. Cvetenje meduz, dogodek, ko se njihove populacije intenzivno in prekomerno razmnožujejo, se je nekoč zgodil na nekaj let, zdaj pa se 'invazija' meduz v Sredozemskem morju dogaja letno, cvetenje pa traja dlje časa, kot je običajno trajalo nekoč.

Pogostejše cvetenje je privedlo do pravega "buma" meduz, kar pa korenito spreminja morske ekosisteme, opozarjajo strokovnjaki. To pa ima lahko resne neželene učinke tudi na ribištvo in turizem. Ker namreč meduze polnijo ribiške mreže po Sredozemlju, se poškoduje ribiško orodje, ki postaja manj učinkovito, posadke pa izgubljajo čas, ko se ukvarjajo z meduzami, namesto da bi lovile ribe, ki jim zagotavljajo preživetje, opozarjajo pri WWF. Tunizijski ribiči tako že poročajo, da ponekod ujamejo več meduz kot rib.

Meduze pa so lahko tudi strupene. Ribiče tako te pogosto opečejo, medtem ko čistijo opremo, vedno večji problem pa postajajo tudi na priljubljenih sredozemskih turističnih destinacijah. Nekdaj rajske plaže, ki so zdaj polne pekočih meduz, hitro izgubijo privlačnost, kar se odrazi v manjšem številu obiskovalcev, to pa lahko zada hud udarec gospodarstvu skupnosti, živečih na prizadetih območjih.

Cvetenje meduz lahko ogroža tudi druge gospodarske sektorje. Te živali lahko celo postanejo velik problem za elektrarne, saj blokirajo dovode vode, ki so bistveni za hlajenje, in tako zmanjšajo učinkovitost proizvodnje elektrike.

Kot pojasnjujejo pri WWF, k temu prispevajo številni dejavniki, a daleč najpomembnejše so podnebne spremembe. Višje temperature morja namreč podaljšujejo cvetenje meduz in večajo možnosti za razmnoževanje nekaterih vrst. Toplejše sredozemsko morje je tudi prijaznejše do invazivnih vrst meduz, ki sem "zatavajo" iz tropskih morij.

Hkrati prekomerna uporaba gnojil na kopnem povzroča tudi cvetenje alg, ki lahko ustvarijo "mrtve cone" z nizko vsebnostjo kisika, kjer ribe ne morejo preživeti, meduze pa se zlahka prilagodijo takšnim razmeram in nato uspevajo brez naravnih plenilcev. Ker se meduze prehranjujejo z isto hrano kot številne ribe, več meduz v ekosistemu pomeni manj hrane za ribe, kar se odrazi v manjšem številu rib, ki jim uspe doseči odraslost.

Leta pretiranega ribolova so uničila številne ribje populacije, ki so včasih z meduzami tekmovale za hrano, vključno z morskimi psi, tuni in drugimi večjimi ribami, ki so tudi njihovi naravni plenilci. Ker lovijo ikre rib in z njimi tudi tekmujejo, meduze počasi postajajo novi 'superplenilci' v Sredozemlju, opozarjajo v Svetovnem skladu za naravo. Ekosistem, v katerem prevladujejo meduze, je v prihodnosti tako resnična možnost in invazija meduz v naših morjih postaja vse realnejši scenarij, svarijo.