Bidnova administracija iz Guantanama premestila Maročana

Nasser je prvič prejel novico, da bo izpuščen, že poleti 2016, ko ga je njegov odvetnik poklical in mu dejal, da so ameriške oblasti ocenile, da ne predstavlja več nevarnosti ter se lahko vrne domov. Mislil je, da se bo lahko vrnil že kmalu. "Tu sem že 14 let. Nekaj mesecev ni zame nič," je po poročanju AP dejal takrat. 

Posebni odbor je namreč tedaj ocenil, da Nasserjevo pridržanje ni več potrebno za zaščito nacionalne varnosti ZDA, je v sporočilu za javnost danes zapisal Pentagon. Odbor je predlagal avtorizacijo njegove repatriacije, a ta v času Obamove administracije ni bila mogoča. 

Tako Barack Obama kot njegov predhodnik George W. Bush sta sicer podpirala postopke premestitve zapornikov, a ti so se zaustavili pod predsednikom Donaldom Trumpom. Slednji je pred prihodom v Belo hišo celo dejal, da izpustitev iz "Gitma" ne bi več smelo biti. "Gre za izjemno nevarne ljudi, ki jih ne smemo več spustiti na bojišča," njegove besede povzema AP. 

Ali bi nekdanji zaporniki Guantanama lahko postali nevarni za ZDA, je jedro razprav ameriške javnosti glede izpustov – poročilo ameriških obveščevalnih služb iz leta 2016 sicer kaže, da naj bi 17 odstotkov od 728 izpuščenih zapornikov potrjeno znova začelo izvajati "sovražne dejavnosti" zoper ZDA. A v veliki večini gre v teh primerih za nekdanje zapornike, ki niso šli skozi obsežen varnostni pregled, vzpostavljen v času Obamovega predsedovanja.

Premestitev Nasserja bi lahko po poročanju AP pomenila, da si predsednik Joe Biden prizadeva zmanjšati število zaprtih v tem zloglasnem zaporu na Kubi, kjer je trenutno še vedno 39 oseb. ZDA so se ob tem zahvalile Maroku, ker je omogočil Nasserjevo vrnitev domov. "ZDA so izjemno hvaležne Kraljevini Maroko za njeno pripravljenost podpreti naša prizadevanja za zaprtje zapora v Guantanamu," je še zapisano v izjavi Pentagona. 

V 80. letih preteklega stoletja je bil Nasser član nelegalne maroške sufistične skupine, leta 1996 so ga rekrutirali za bojevanje v Čečeniji, a je, kot kaže njegova kartoteka Pentagona, na koncu pristal v Afganistanu, kjer se je uril v kampu Al-Kaide. Tu so ga tudi ujele ameriške sile, maja 2002 pa je pristal v Guantanamu.