Gumijasti izstrelki: 'neubojna' sredstva, ki lahko tudi ubijajo

Gumijaste naboje je leta 1970 izumilo britansko obrambno ministrstvo, zato da so se z njimi na "bolj varen" in "bolj human" način zoperstavili protestnikom na Severnem Irskem. Med letoma 1970 in 1975 je britanska vojska na Severnem Irskem izstrelila okoli 55.000 gumijastih nabojev. 

A da gumijasti naboji vendarle niso tako nedolžni, se je izkazalo že čez dve leti, ko so terjali prvo žrtev. Zaradi poškodbe glave, ki jo je povzročil gumijasti naboj, je aprila 1972 umrl 11-letni Francis Rowntree. V 50 letih njihovega obstoja so ti nato povzročili več tisoč smrti, hudih poškodb in slepote pri ljudeh po svetu. Pogosto so jih namreč varnostne sile usmerjale neposredno v glavo, vrat ali druge vitalne organe, z zelo kratke razdalje. 

Emma Groves je bila ena od najbolj glasnih aktivistk proti uporabi gumijastih nabojev. Mati 11 otrok je namreč zaradi njih oslepela. Zgodilo se je 4. novembra 1971, ko je takrat 51-letna Emma skozi okno svoje dnevne sobe gledala, kako je britanska vojska izvajala hišne preiskave pri njenih sosedih. Ker se ni strinjala s takšnim vdiranjem v domove ljudi in nasploh s takratno politično situacijo, je v znak protesta na glas zavrtela ploščo z irsko narodno pesmijo "Four Green Fields" (prevod: Štiri zelena polja), ki ima močno politično sporočilo. Ko je znova stopila k oknu, je vojak z razdalje približno sedmih metrov proti njej izstrelil gumijasti naboj, ki jo je zadel naravnost v obraz. Posledice poškodbe so bile tako hude, da je popolnoma oslepela. 

Emma je po tem dogodku postala vodilna aktivistka v boju za prepoved uporabe gumijastih nabojev in dosegla, da so gumijaste naboje leta 1975 zamenjali s plastičnimi. V 35 letih (1970–2005) so na Severnem Irskem izstrelili okoli 125.000 gumijastih in plastičnih nabojev, v povprečju 10 na dan. V tem času pa je zaradi njih umrlo 17 ljudi, skoraj polovica so bili otroci oziroma mladoletniki. Šele leta 2013 so v javnost prišli dokumenti, ki so razkrili, da se je britanska vlada zavedala, da so gumijasti naboji veliko bolj nevarni, kot so jih predstavljali v javnosti. Prav to je bil eden od razlogov, da je bila njihova uporaba v drugih delih Združenega kraljestva prepovedana do leta 2001.

A kljub temu da gumijasti naboji lahko povzročijo resne poškodbe in celo smrt, jih policije in vojske po vsem svetu še vedno uporabljajo kot eno od sredstev za obvladovanje množic. 

"Iskala sem nov kader in medtem za sekundo spustila fotoaparat, ko je naenkrat moj obraz razneslo. Takoj sem začutila, da krvavim in začela kričati: 'Jaz sem novinarka! Jaz sem novinarka," je za The New York Times dejala Linda Tirado, ki jo je gumijasti naboj konec maja zadel v obraz, medtem ko je spremljala dogajanje na protestih v Minneapolisu. 

Ameriška policija jih, poleg solzivca in dimnih zaves, pogosto uporablja na množičnih protestih v okviru gibanja Black Lives Matter, ki so ZDA zajeli po smrti Georgea Floyda. Z njimi je francoska policija lani "krotila" rumene jopiče, pri tem pa je bilo huje poškodovanih več deset ljudi. Več posameznikov, sindikalistov in zagovornikov človekovih pravic je zato zahtevalo prepoved tovrstnega orožja. Pri tem jih je podprl tudi francoski varuh človekovih pravic Jacques Toubon, a je francosko upravno sodišče odločilo, da jih policija lahko še naprej uporablja. Proti protestnikom v Bejrutu jih je minuli teden uporabila tudi libanonska vojska.

Pri nas gumijastih nabojev ne policija ne vojska še nista uporabili

Gumijaste izstrelke lahko po slovenski zakonodaji uporabljata tudi slovenska vojska in policija. Kot so nam pojasnili na Policiji, sme slovenska policija na podlagi 90. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije za vzpostavitev javnega reda, ko je ta huje in množično kršen, poleg sredstev za vklepanje in vezanje, telesne sile, plinskega razpršilca, palice ali službenega psa uporabiti tudi konjenico, posebna motorna vozila, vodni curek ali druga plinska ter z zakonom določena sredstva za pasivizacijo. Med "druga sredstva" sodijo bomba, izstrelek z zvočnim, svetlobnim ali dimnim učinkom ali s kombinacijo navedenih učinkov ter gumijasti izstrelek. 

Obstajajo pa tudi posebna pravila, kako in kdaj lahko takšna sredstva policist uporabi. In sicer tako, da plinski naboj ali snov s plinsko pištolo, puško ali drugo napravo izstreli, plinsko ročno bombo odvrže ali druga sredstva razprši v smeri oseb, zoper katere jih uporablja. "Plinskih in drugih sredstev za pasivizacijo policist ne sme usmerjeno odvreči ali izstreliti v vitalne dele telesa, kot so glava, vrat in genitalije, razen če je to nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje policistov ali druge osebe," so pojasnili na policiji. 

Tudi Slovenska vojska lahko po naši zakonodaji uporablja gumijaste naboje, le da ima malo bolj omejena pooblastila. "V Slovenski vojski imamo manjšo količino streliva z enotnim gumijastim nabojem in strelivo z gumijastimi šibrami. Skladno z zakonodajo jih lahko uporabljajo le pripadniki vojaške policije (na podlagi 66. člena Zakona o obrambi lahko vojaška policija uporablja vsa policijska prisilna sredstva vključno s plinskimi sredstvi in sredstvi za pasivizacijo, kamor sodi večji del neubojnih sredstev), pri čemer je uporaba omejena na objekte in okoliše posebnega pomena za obrambo in zoper vojaške osebe (67. člen Zakona o obrambi)," so pojasnili v službi za strateško komuniciranje pri Slovenski vojski. 

Slovenska policija gumijastih izstrelkov še ni uporabila, prav tako pripadniki Slovenske vojske neubojnega streliva na nalogah še niso uporabili.

So gumijasti naboji res gumijasti?

Čeprav se je za te "neubojne" izstrelke prijel izraz "gumijasti naboji", pa je izraz pravzaprav zavajajoč. Večina si namreč ob tem predstavlja, da gre za majhne gumijaste kroglice, ki naj bi služile bolj za ustrahovanje in ki ne povzročajo resnih poškodb. Toda, gumijasti naboji so v resnici veliko večji in bolj podobni pravim nabojem. Kljub svojemu imenu imajo namreč pogosto kovinsko sredico, ki je prevlečena s trdo gumo ali plastiko. Kovina oziroma kakšna druga trda snov jim je dodana zato, da so težji.

Gumijasti naboji pa so lahko izdelani tudi iz drugih materialov. "Za gumijasti izstrelek se šteje izstrelek iz gume, pene, plastike, peska ali drugega materiala s podobnim učinkom," so nam pojasnili na Policiji. 

V nekaterih državah lahko strelno orožje z gumijastimi izstrelki za svojo samoobrambo uporabljajo tudi civilisti. Denimo, v Kazahstanu lahko civilisti in varnostniki uporabljajo plinske pištole, s katerimi lahko izstrelijo tudi gumijaste naboje. V Romuniji so pištole z gumijastimi izstrelki eno redkih orožij, ki jih lahko posedujejo "navadni" državljani. Od leta 1999 lahko tudi civilisti v Rusiji uporabljajo takšno orožje, v Ukrajini pa lahko gumijaste naboje poleg policije in vojske uporabljajo tudi varnostniki.