Guterres: Fosilna goriva morajo iti po poti dinozavrov

"Kruta resnica je, da nas podnebna kriza prehiteva," je na vrhu voditeljev v okviru podnebne konference ZN v turški Antalyji (COP 31) poudaril Antonio Guterres. Ob tem je spomnil, da so emisije toplogrednih plinov lani dosegle zgodovinsko najvišjo raven, zadnja štiri leta pa so bila najbolj vroča doslej.

Države si od leta 2023, ko so se države na podnebni konferenci v Dubaju (COP29) prvič dogovorile o prehodu od fosilnih goriv, ki so glavi povzročitelj podnebnih sprememb, prizadevajo za uresničitev tega cilja na letnih podnebnih konferencah, pri tem pa napredek ostaja težaven. "Interesne skupine, povezane s fosilnimi gorivi, kujejo ogromne dobičke, medtem ko uničujejo naš planet," je dejal Guterres in države pozval vlade k obdavčitvi izredno visokih dobičkov naftnih družb.

Denar bi po njegovih besedah moral steči predvsem v ranljive države, ki trpijo zaradi podnebne krize. "Fosilna goriva morajo iti po poti dinozavrov, vendar se to ne bo zgodilo samo od sebe. Dinozavri niso imeli lobija, fosilna goriva pa ga imajo," je bil jasen.

Ob tem je opozoril, da je strategija omenjenih lobijev preprosta – izkrivljati znanstvena dognanja, zavlačevati s politiko, odlagati ukrepanje in prelagati odgovornost. "Čas je, da to opustimo in končamo odvisnost od fosilnih goriv," je dejal ob aplavzu zbranih voditeljev.

Po mnenju Guterresa alternative postopnemu opuščanju nafte, premoga in plina ni, vsaka država pa mora pripraviti načrt za prehod od uporabe fosilnih goriv. "To pomeni brez nove uporabe premoga ter brez nove naftne in plinske infrastrukture, kar še dodatno ogroža cilj omejitve globalnega dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo," je bil jasen Guterres.

Ob tem je spomnil na ugotovitve znanosti, da je preseganje te ravni neizogibno. "Vendar nam znanost ne pravi, naj se predamo. Pravi nam, naj se bolj borimo," je podčrtal.

Svetovna skupnost ima, tako Guterres, možnost določiti, kako visoko, dolgo in uničujoče bo preseganje te ravni. "Vendar to zahteva vodstvo. Poznamo resnico, zdaj moramo ukrepati," je sklenil.

Guterres, ki je boj proti podnebnim spremembam postavil v središče svojega delovanja, odkar je leta 2017 prevzel položaj generalnega sekretarja, se udeležuje zadnje podnebne konference pred iztekom svojega mandata decembra.

Iz Antalye moramo oditi najmanj z dogovorom o pospešitvi skupnih prizadevanj za uresničitev dolgoročnih ciljev pariškega sporazuma, je v govoru zbranim voditeljem na COP 31 poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar. Zbrane je pozvala k odločnemu zavzemanju za upoštevanje znanstvenih spoznanj o podnebju in nujnemu prehodu s fosilnih goriv.

Pirc Musarjeva je v svojem govoru v okviru t. i. vrha voditeljev na podnebni konferenci v turškem obmorskem mestu Antalya (COP 31) spomnila na "jasno in glasno" sporočilo podnebne znanosti, da človekova dejavnost povzroča globalno segrevanje in njegove posledice.

"O tem ni nobenega dvoma. Če ne priznamo znanstvenih spoznanj o podnebju, živimo v zanikanju. Voditelji se moramo odločno zavzemati za upoštevanje teh spoznanj. Naša odgovornost je, da znanstvene dokaze pretvorimo v politično ukrepanje in zagotovimo, da odločitve temeljijo na dejstvih in ne na kratkoročnih političnih interesih," je poudarila.

Ob tem je izpostavila tudi izsledke raziskave Programa ZN za razvoj izpred dveh let, ki je pokazala, da si več kot 80 odstotkov vprašanih želi, da bi njihove države presegle medsebojna razhajanja in združile moči v boju proti podnebnim spremembam.

"To so ljudje, ki jih zastopamo. Preživetje številnih med njimi, zlasti na svetovnem jugu in v pacifiški regiji, je odvisno od naših odločitev. Ali imamo res pravico, da jih preslišimo? Nimamo je, ker s pravicami ne moremo barantati," je bila jasna Pirc Musar.

Ob tem je zbrane voditelje spomnila, da so se zavezali temu, da bodo te pravice zaščitili. "Tu smo zato, da to zavezo izpolnimo," je pristavila. "Najmanj, kar moramo doseči, je, da iz Antalye odidemo z dogovorom o pospešitvi in okrepitvi skupnih prizadevanj za uresničitev dolgoročnih ciljev pariškega sporazuma," je podčrtala.

Pirc Musarjeva je izpostavila tudi, da se pridružuje pozivom strokovnjakom, predstavnikom civilne družbe in oblikovalcem politik k nujnosti prehoda s fosilnih goriv na svetovni ravni. "Drži, da mora biti ta prehod postopen. Biti mora pravičen in upoštevati različne okoliščine v posameznih državah. Vendar postopnost ne sme postati izgovor za neskončno odlašanje. Čas je, da se s tem vprašanjem odkrito spoprimemo in začnemo izpolnjevati svoje zaveze," je dejala Pirc Musarjeva.

Zbranim voditeljem je predala sporočilo, da na COP 31 niso zato, da bi si zatiskali oči "pred interesi velikih naftnih družb ali kratkoročnim finančnim koristim dajali prednost pred našo prihodnostjo". "Če se ne moremo strinjati, da morata biti človekovo dostojanstvo in spoštovanje narave v središču naših odločitev, ali nam potem sploh še ostane kaj, kar bi nas kot človeštvo povezovalo," se je vprašala.

Predsednica se je v svojem govoru navezala tudi na mlade, ki bodo morali živeti s posledicami odločitev, ki jih sprejemamo danes. "V Sloveniji se redno pogovarjamo z mladimi ter prisluhnemo njihovim predlogom in rešitvam. Toda samo dialog ni dovolj. Njihovo sodelovanje mora imeti resnično veljavo, njihov glas pa mora sooblikovati naše odločitve. Odgovorni smo, da zavarujemo njihovo temeljno pravico – in tudi svojo – do čistega, zdravega in trajnostnega okolja," je bila jasna.

Dvodnevni vrhi voditeljev, ki bo trajal še v četrtek, predstavlja vsakoletni tradicionalni uvodni dogodek v podnebne konference ZN. Na njem voditelji držav in vlad predstavljajo konkretne zaveze ter ukrepe glede izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma oz. omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.