Janša v New Yorku, s soprogo se bo udeležil sprejema pri Trumpu

Govori voditeljev držav z vsega sveta bodo potekali od danes do 28. septembra, ob robu pa bodo v New Yorku tudi številna dvostranska srečanja ter drugi dogodki.

Kot vedno je bil prvi dan najprej na vrsti nagovor generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa, sledil je predsednik Brazilije Inacio Lula da Silva in nato voditelj države gostiteljice ZN, ameriški predsednik Donald Trump.

Na čelu slovenske delegacije v New Yorku je premier Janez Janša, ki bo v ZN nastopil v četrtek zvečer po lokalnem času. V delegaciji so še zunanji minister Tone Kajzer, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj ter minister za zdravje Tadej Ostrc.

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da mu program še sestavljajo, ker se sproti spreminja, doslej pa je znano, da bo imel govor pred Generalno skupščino v četrtek. Nato mu veleposlaništvo v Washingtonu v prostorih slovenske cerkve sv. Cirila pripravlja sprejem in srečanje s slovensko-ameriško skupnostjo.

Janša se bo s soprogo Urško Bačovnik Janša nocoj udeležil tradicionalnega sprejema, ki ga za vodje delegacij pripravljata predsednik ZDA Donald Trump in prva dama Melania Trump, pred tem pa naj bi se premier srečal s kolegom iz Severne Makedonije Hristijanom Mickoskim.

Bačovnik Janša se bo danes predvidoma udeležila dogodka prve dame ZDA glede njene pobude "Fostering the Future Together", namenjene izboljšanju dostopa otrok in mladih do izobraževanja ter tehnologije.

Zunanji minister Kajzer je ob robu zasedanja GS ZN v New Yorku v ponedeljek imel več srečanj. Med drugim se je sešel z namestnikom državnega sekretarja ZDA Christianom Landauom, s katerim sta izmenjala poglede na odnose med ZDA in EU. Po navedbah zunanjega ministrstva (MZEZ) sta govorila o izzivih za evropsko gospodarstvo, tudi v luči kitajskih gospodarskih pristopov.

Minister pa je sogovorniku izrazil interes za pristop k pobudi Pax Silica. Gre za pobudo ZDA, ki je namenjena krepitvi varnosti in odpornosti svetovnih dobavnih verig za polprevodnike, umetno inteligenco (AI), kritične minerale, energijo in napredno proizvodnjo.

Pobudo so ZDA skupaj s partnerji začele oblikovati decembra lani, njen cilj pa je zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev ter okrepiti sodelovanje med zaupanja vrednimi državami. ZDA so junija letos sporočile, da ima Pax Silica 24 podpisnic deklaracije, med njimi ZDA, Japonsko, Južno Korejo, Avstralijo, Indijo, Veliko Britanijo, Združene arabske emirate, Singapur, Izrael, Filipine in EU.

Kajzer se je v New Yorku sešel tudi s kanadsko kolegico Anito Anand, s katero sta govorila predvsem o Celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (Ceta) med Kanado in EU. Sporazum iz leta 2016 ukinja skoraj vse carine za okrog 130 milijard vredno letno menjavo med partnerjema, čeprav pa se še ne izvaja, ker ga deset članic EU še ni ratificiralo.

Kajzer je ob robu zasedanja Generalne skupščine sodeloval med drugim še na razpravi o demokratični prihodnosti Belorusije, kjer je dejal, da Slovenija podpira demokratične težnje beloruskega ljudstva, ne pa režima v Minsku. Belorusija ni več le vprašanje človekovih pravic in politične represije, temveč vse bolj tudi evropsko varnostno vprašanje. Zato ostajata pritisk sankcij proti režimoma v Minsku in Moskvi ter podpora beloruskemu ljudstvu in demokratičnim silam pomembna elementa evropske politike, so sporočili z MZEZ.

Minister se je srečal še s podpredsednikom ameriške tehnološke družbe ServiceNow Nickom Tzitzonom, s katerim sta govorila o možnostih dolgoročnega sodelovanja na področjih digitalizacije, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter razvoja znanj in kompetenc. Posebno pozornost sta namenili možnosti, da bi Slovenija postala lokacija za regionalni kompetenčni, razvojni ali izobraževalni center ServiceNow.

Minister Kajzer, ki je v New Yorku že od prejšnjega tedna, se je danes med drugim posebej srečal s predsednico Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljaric Eger, ki ji je zagotovil, da bo Slovenija ostala zanesljiva partnerica pri humanitarnih prizadevanjih.

V ospredju pogovora je bila zaščita civilistov, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in nadaljnje tesno sodelovanje.

Z novim zunanjim ministrom Kazahstana Muktarjem Tileuberdijem sta govorila o pripravah na naslednje zasedanje skupne gospodarske komisije in o krepitvi gospodarskega sodelovanja, Kajzer pa je kolega povabil, naj obišče Slovenijo.

Generalni skupščini (GS) ZN predseduje nekdanji zunanji minister Bangladeša Halilul Rahman, ki si je za osrednjo temo enoletnega predsedovanja izbral obnovo zaupanja v ZN in nadaljevanje reform. Letošnje zborovanje voditeljev bo zaznamoval tudi proces izbire novega generalnega sekretarja ZN, saj se Guterresu konec leta izteče mandat.

Po pričakovanjih so v ospredju nastopov voditeljev svetovne krize, kot so vojne v Ukrajini, Iranu in Sudanu, položaj Palestincev, agresivna ameriška zunanja politika v Latinski Ameriki, podnebna kriza ter hiter razvoj umetne inteligence.

Medtem ko so ameriške oblasti izdale vizum najvišjim predstavnikom Irana, s katerim so sicer v vojni, ga znova ni dobil palestinski predsednik Mahmud Abas. V New York pa naj bi prišel izraelski premier Benjamin Netanjahu.

V ZN zagotavljajo, da so pripravljeni na prihod ameriškega predsednika Trumpa na današnje zasedanje Generalne skupščine ZN. Tekoče stopnice, ki so ob lanskem prihodu Trumpa v palačo narodov z zaustavitvijo povzročile nemalo razburjenja, so temeljito preverili, na novo so uredili tudi uporabo teleprompterja.

Ameriški predsednik in njegova soproga Melania Trump sta ob prihodu na zasedanje Generalne skupščine ZN septembra 2025 stopila na tekoče stopnice, ki so se nato nenadoma ustavile. Po poročanju tujih agencij je incident predsednika Trumpa tako razjezil, da je kasneje zahteval aretacijo odgovornih. Poleg tega je ostro kritiziral teleprompter, ki se je pokvaril ravno med njegovim govorom.

Ameriški predsednik lanskega dogodka še ni pozabil, poroča francoska agencija AFP. O tem je ponovno spregovoril prejšnji teden v Ovalni pisarni, ob čemer je Združenim narodom očital, da so namerno izklopili tekoče stopnice. "Na srečo je bila prva dama zelo močna in sem se lahko oklenil njenega hrbta ali drugega dela njenega telesa," so povzeli besede ameriškega predsednika.

Po navedbah tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja ZN Guterresa Stephana Dujarrica so pred današnjim govorom Trumpa tekoče stopnice večkrat temeljito preverili, na novo so uredili tudi uporabo teleprompterja. Kot je pojasnil Dujarric, so za ameriško delegacijo uredili ločeno kabino, ob čemer je izrazil upanje, da bo vse potekalo brez zapletov.

ServiceNow je ameriška tehnološka družba, ki razvija platformo za upravljanje poslovnih procesov, podatkov in umetne inteligence. Njena platforma umetne inteligence povezuje različne sisteme, podatke in delovne procese ter podjetjem omogoča avtomatizacijo posameznih nalog in boljše upravljanje poslovanja.

Vse bolj se usmerja tudi na trg programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM), na katerem prevladuje Salesforce. V okviru te širitve je ServiceNow nedavno prevzel izraelsko podjetje Sweep, ki razvija tehnologijo za t. i. agentsko umetno inteligenco. Vrednost prevzema ni bila razkrita, poroča tehnološki medij CRN.

Še pred današnjim začetkom splošne razprave 81. zasedanja Generalne skupščine ZN sta se v ponedeljek v New Yorku srečala francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški predsednik Trump. Govorila sta o vojni v Ukrajini in razmerah v Rdečem morju. Macron je Trumpu na pogovorih predstavil več pobud v poskusu, da bi zaustavil strmo naraščanje cen nafte.

Macron je dejal, da je Trumpa pozval k hitrejši in večji dobavi obrambnih sistemov Ukrajini, predvsem prestreznih raket. Po njegovih besedah je ameriški predsednik predlogom prisluhnil.

Voditelja sta govorila tudi o razmerah v Rdečem morju, ki so zaradi motenj v pomorskem prometu pomembne za svetovne cene in oskrbovalne poti. Razmere so se zaostrile tudi zaradi nadzora hutijevcev nad območjem Bab el Mandeba.

Med pobudami, ki jih je francoski predsednik predstavil ameriškemu, je resolucija ZN za odprtje Hormuške ožine in zaščito savdskih naftnih objektov pred napadi uporniških hutijevcev. "Omenjenih je bilo več rešitev (...), ki bi brez splošnega sporazuma omogočile, da se najdejo poti in načini za prehod več kontejnerskih ladij in tankerjev," je novinarjem povedal Macron.

Macron je pogovore označil za zelo dobre in konstruktivne, poroča AFP.

Macron je v New York pripotoval s francoskega ozemlja Saint-Pierre in Miquelon ob atlantski obali Kanade, kjer se je srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Ob robu zasedanja GS ZN se bo predvidoma srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.