Guterres: Smo v vojni z virusom

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob današnjem začetku osrednjega zasedanja te organizacije terjal okrepitev globalnih prizadevanj s ciljem, da bi lahko do septembra vse države na svetu proti covidu-19 cepile vsaj deset odstotkov svojega prebivalstva. Kot je še povedal, je od začetka pandemije v boju proti novemu koronavirusu umrlo najmanj 115.000 zdravstvenih delavcev in negovalcev, ki že skoraj leto in pol po vsem svetu "stojijo na prelomu med življenjem in smrtjo".

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem ob odprtju zasedanja obžaloval "cunami trpljenja" in spomnil na dejstvo, da je virus od konca leta 2019 vzel že več kot 3,4 milijona življenj ter okoli pol milijarde delovnih mest. "Najbolj ranljivi najbolj trpijo in bojim se, da temu še dolgo ne bo konca," je dejal in znova posvaril pred nevarnostjo "globalnega odziva dveh hitrosti".

Po besedah Guterresa si moramo priznati, da "smo v vojni z virusom" ter da za povečanje kapacitet svojega orožja za boj proti sovražniku "potrebujemo logiko in nujnost vojnega gospodarstva". Z vsemi načini, ki so na razpolago, bi morali vsaj podvojiti proizvodnjo cepiv ter obenem zagotoviti enakopravno globalno porazdelitev tako cepiv kot tudi zdravil za covidne bolnike in testov.

Mednarodna pobuda Covax, ki naj bi zagotovila pravično razporeditev cepiv v svetu, ostaja resno podhranjena. Doslej so tako v najrevnejših državah sveta, kjer živi okoli deset odstotkov svetovnega prebivalstva, razdelili le 0,3 odstotka vseh odmerkov cepiv. Po drugi strani je samo deset držav doslej prejelo skupaj več kot 75 odstotkov teh cepiv. Obenem pa se mora svet opremiti tudi za prihod naslednje pandemije, je še poudaril prvi mož ZN in podprl vrsto priporočil glede reforme in krepitve tako WHO kot globalnega zdravstvenega sistema, ki bodo na dnevnem redu tokratne letne skupščine. "Covid-19 mora biti točka preobrata," je dejal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v govoru na zasedanju opozorila na možnost novih pandemij v prihodnosti in poudarila, da mora biti znanstvena skupnost bolje pripravljena na njih. "Ta pandemija še ni premagana in ne bo zadnja," je dejala v videonagovoru. "Čas po pandemiji je čas pred pandemijo. Moramo se kar najbolje pripraviti za naslednjo. To je odgovor, za katerega upam, da ga bom dobila na tej skupščini," je dodala.

Švica je danes ob robu skupščine z WHO podpisala dogovor o uporabi laboratorija za raziskave novih virusov in drugih patogenih snovi. V laboratoriju BioHub v kraju Spiez, ki ga upravlja švicarsko obrambno ministrstvo, bodo hranili in analizirali patogene snovi z vsega sveta. Namen sodelovanja je povečati hitro izmenjavo informacij med laboratoriji po svetu.

Že 74. letna skupščina se začenja danes z nagovori številnih voditeljev, ministrov za zdravje in drugih visokih predstavnikov 194 držav članic WHO. Trajala bo do 1. junija in pred njo je nabit dnevni red. Osredotočila se bo predvsem na zajezitev sedanje pandemije in na to, kako svet bolje pripraviti na prihodnje. Na tehtnici je veliko in vprašanje je, ali bodo države kos izzivu.

Vrhunec razprav naj bi bil v torek, ko bodo na dnevnem redu ministrov in diplomatov ugotovitve treh ločenih neodvisnih skupin, ki so ocenjevale različne vidike globalnega odziva na pandemijo. Te načeloma izpostavljajo, da so bile države in institucije nepripravljene na tovrstno krizo, ter pozivajo k celoviti reformi sistema opozarjanja na svetovni ravni ter k temeljiti reformi WHO. A osnutek končne resolucije, ki naj bi jo članice WHO potrdile, vsaj zaenkrat pri tem ne gre tako daleč, kot so mnogi upali.