"Zaveznikom želim sporočiti, da Slovenija svoje obveznosti jemlje resno in da je pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti pri zagotavljanju skupne obrambe," je Hajdinjak povedal ob prihodu na zadnje ministrsko zasedanje pred vrhom v Turčiji, ki bo čez manj kot tri tedne.
Dodal je, da se kredibilnost zavezništva meri tudi v tem, koliko je kredibilna posamezna članica.
"Mi smo zato na nacionalni ravni že pripravili nek okvir za krepitev odpornosti, za krepitev vlaganj in krepitev zmogljivosti, da bomo do vrha Nata v Ankari pogledali, kako in na kakšen način bomo lahko izpolnili svoje zaveze, ki smo jih dali zavezništvu, ter hkrati postopno in uravnoteženo poviševali tudi obrambne izdatke v skladu z metodologijo Nata," je pojasnil.
Kot je povedal minister, je cilj vlade, da proračunske izdatke za obrambo že do konca leta zviša na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar po njegovi oceni pomeni okoli 300 milijonov evrov dodatnih naložb.
Kako do dveh odstotkov?
Na vprašanje, kako nameravajo zapolniti to luknjo, je odgovoril, da so odprte "številne opcije", pri čemer pa tudi od generalštaba Slovenske vojske pričakuje, da sporoči, kaj konkretno potrebujejo. Slovenija bo poleg tega še naprej podpirala Ukrajino, je poudaril Hajdinjak ob prihodu na svoje prvo zasedanje obrambnih ministrov zavezništva.
Izpolnjevanje zavez glede izdatkov za obrambo je sicer ena osrednjih tem zasedanja. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v sredo izrazil pričakovanje, da bodo ministri predstavili jasne, konkretne in kredibilne načrte, kako nameravajo doseči cilj zvišanja proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035, kot so se dogovorile pred enim letom v Haagu.
Številne ta cilj po njegovih besedah že zasledujejo, saj so evropske članice in Kanada lani za naložbe neposredno v obrambo porabile 90 milijard dolarjev več kot leta 2024. Velika večina je zanje tudi namenila dva odstotka BDP, kot so se dogovorile že pred leti. Niso pa tega storile Slovenija, Češka in Albanija, je povedal Rutte.
Generalni sekretar je sicer Slovenijo na neizpolnjevanje tega cilja opozoril že v začetku maja v pismu tedanjemu premierju Robertu Golobu. Zapisal je, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kot je navajala takratna vlada.
Popoldne bo potekalo še srečanje skupine za podporo Ukrajini, ki se ga bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.