"Vse tri osebe, dve s simptomi in ena brez, so zdaj v oskrbi zdravstvenega osebja," so danes še sporočili iz nizozemskega podjetja Oceanwide Expeditions, ki upravlja z ladjo. Gre za 56-letnega Britanca, ki je bil na ladji vodnik, 41-letnega Nizozemca, ki je bil na ladji zdravnik, in 65-letnega Nemca.
Doslej je WHO pri potnikih in članih posadke potrdila tri primere okužbe s hantavirusom, pri petih ljudeh obstaja sum na okužbo. Pri enem od potnikov so potrdili andski sev hantavirusa, ki se lahko širi s človeka na človeka.

Tri smrtne žrtve, truplo Nemke še na ladji
Doslej so umrli trije potniki, ki so bili na ladji, četrti je na intenzivni negi v Južni Afriki, še tri so v sredo evakuirali z ladje. Pred tem so okužbo potrdili še pri moškem v Švici, ki je ladjo zapustil med potovanjem.
Prva žrtev je bil že 11. aprila 70-letni Nizozemec, njegovo truplo pa so z ladje odnesli šele po 14 dneh, ko so prispeli na otok Sveta Helena, tam je izstopila tudi žena pokojnika, ki je 26. aprila v bolnišnici umrla. Par naj bi pred vkrcanjem na ladjo potoval po Argentini, Urugvaju in Čilu. Največja verjetnost je, da se je par okužil prav med izletom opazovanja ptic v Ushuaii pred vkrcanjem.
Tretja žrtev je Nemka, ki je umrla v soboto, 3. maja. Po poročanju AP je njeno truplo še vedno na ladji.
Po navedbah WHO je umrla štiri dni po tem, ko je zbolela, imela je tudi znake pljučnice, ki jo lahko povzroči hantavirus. Umrla je med plovbo proti Zelenortskim otokom.

Testirali bodo tudi glodavce
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je Argentina na prvem mestu po pojavnosti tega virusa. Od junija 2025 so potrdili 101 okužbo, skoraj tretjina okuženih je umrla. Sedaj v različne države Argentinci pošiljajo genetski material virusa za analize in opremo za testiranje. Ministrstvo za zdravje je v Ushuaio, mesto, od koder je odplula križarka, napotilo strokovnjake, da bi ujeli in testirali glodavce, prek katerih se običajno širi več vrst hantavirusov.
Argentinski uradniki skušajo ugotoviti tudi, kje sploh so vsi okuženi potniki in kje so potovali, preden so se vkrcali na križarko v Ushuaii, mestu na skrajnem jugu Argentine.
Šele ko bodo poznali vse njihove potovalne načrte, nameravajo izslediti stike in tiste najtesnejše tudi izolirati ter preprečiti nadaljnje širjenje virusa.
Kje so potniki?
Okoli 40 potnikov je po tem, ko je umrl prvi potnik, že med postankom na oddaljenem otoku Sveta Helena izstopilo z ladje, je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. Med njimi je bila tudi žena pokojnega potnika, ki je nato z rednim letom poletela v Južno Afriko, a nato umrla.
Kje so zdaj potniki, ki so se izkrcali na otoku, nizozemski organi niso povedali, jih pa skušajo izslediti. Med skupino, ki se je izkrcala na tem otoku, je bil sicer tudi moški, pri katerem so okužbo nato potrdili v Švici.
Nekateri potniki so se vrnili v ZDA, kjer so jih testirali, a pri nobenem od njih niso opazili znakov bolezni, je poročal New York Times. V ZDA ocenjujejo, da je tveganje za ameriško javnost izjemno nizko.
Nekaj dni za tem naj bi z otoka Ascension v Južno Afriko evakuirali še britanskega moškega.
Nizozemska ladijska družba takrat ni potrdila, da je z ladje izstopil še kdo drug, navaja AP. Danes pa njihovo pojasnilo, da je 24. aprila na otoku Sveta Helena v južnem delu Atlantika ladjo zapustilo 29 ljudi, takrat pa so izkrcali tudi truplo Nizozemca, ki je na krovu umrl 11. aprila. Dodali so, da so že stopili v stik z vsemi, ki so takrat zapustili ladjo Hondius.
V bolnišnici tudi stevardesa
Nizozemsko ministrstvo za zdravje pa je danes sporočilo, da so v bolnišnico v Amsterdamu sprejeli stevardeso, ki je bila kratek čas v stiku s potnico z ladje Hondius, ki je kasneje umrla. 69-letna Nizozemka je po tem, ko je zbolela, zapustila ladjo in se 25. aprila v Johannesburgu vkrcala na letalo družbe KLM, vendar so jo zaradi slabega zdravstvenega stanja pred odhodom odstranili z letala, so sporočili iz letalske družbe. Dan zatem je umrla v bolnišnici v Johannesburgu.
Stevardesa ima po navedbah nizozemskega ministrstva blage simptome okužbe, v bolnišnici, kjer jo testirajo na hantavirus, pa je ločena od drugih pacientov. Nizozemske oblasti so v stiku z vsemi potniki na letalu, ki se redno testirajo.
Britanski potniki v 45-dnevno samoizolacijo
Britanski potniki na križarki s potrjenim izbruhom hantavirusa bodo verjetno morali po vrnitvi v državo ostati v 45-dnevni samoizolaciji, poroča BBC. Profesor Robin May je za medij povedal, da bodo verjetno morali ostati v samoizolaciji doma, vendar je to "odvisno od individualnih okoliščin".
Dva Britanca sta trenutno v samoizolaciji doma v Združenem kraljestvu po morebitni izpostavljenosti, 56-letni Britanec pa je v stabilnem stanju, potem ko so ga v sredo evakuirali z ladje.
Kam so pluli?
Luksuzna potniška ladja nizozemskega podjetja Oceanwide Expeditions je iz Argentine 1. aprila izplula proti Antarktiki in nato čez Atlantski ocean, pri čemer se je na poti ustavljala na oddaljenih otokih ali v njihovi bližini. Križarjenje, ki lahko traja mesec dni ali celo več, stane med 6000 (5100 evrov) in 25.000 dolarji (21.200 evrov), odvisno od vrste kabine. Ekspedicija ponuja ogled nekaterih najbolj oddaljenih krajev na Zemlji.
Časovnica
1.) 1. aprila ladja MV Hondius izpluje iz Argentine.
2.) 6. aprila zboli prvi potnik – 70-letni moški.
3.) 11. aprila bolan potnik na ladji umre.
4.) 24. aprila truplo moškega odnesejo z ladje na otok Sveta Helena, 69-letna žena pokojnika tudi zapusti ladjo in odleti v Južno Afriko, kjer 26. aprila umre.
5.) 27. aprila drugega okuženega potnika evakuirajo.
6.) 2. maja na ladji umre Nemka, ki je 28. aprila imela simptome.
7.) 3. maja je ladja prispela na Zelenortske otoke.
O virusu
Hantavirusni kardiopulmonalni sindrom, za katerega gre pri zadnjem izbruhu, prizadene srce in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem in srcem. Pogosto se začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah, sledijo pa glavobol, omotica, mrzlica in težave s trebuhom. Če se razvijejo dihalni simptomi, je stopnja umrljivosti približno 38-odstotna. Pojavlja se v obeh Amerikah.
Inkubacijska doba virusa traja od enega do osmih tednov, zato je težko ugotoviti, ali so se potniki okužili pred odhodom iz Argentine proti Antarktiki 1. aprila, med načrtovanim postankom na oddaljenem otoku v Južnem Atlantiku ali na krovu ladje, poroča Guardian. Strokovnjaki za javno zdravje sicer opozarjajo, da so eden od razlogov za vse več primerov okužb tudi vse višje temperature v Argentini, ki spreminjajo ekosisteme glodalcev, ki prenašajo virus. Človek se nato okuži zaradi izpostavljenosti iztrebkom, urinu ali slini.
Ladja je sicer kljub nasprotovanju lokalnih oblasti zaplula proti Kanarskim otokom, pred tem so sicer pridobili dovoljenje Španije. Ta konec tedna naj bi pristali na Tenerifu, od tam bodo potnike in člane posadke vrnili v njihove države.














































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.