Hajdinjak obljubil izpolnjevanje obveznosti in dobil vabilo v Berlin

Slovenija lani ni dosegla zastavljenega in napovedanega cilja, da bo za obrambo namenila najmanj dva odstotka BDP. Dejanski obrambni izdatki za leto 2025 so po navedbah obrambnega ministrstva znašali 1,57 odstotka BDP, kar se kaže tudi v nadaljnjih primanjkljajih pri razvoju zmogljivosti.

Hajdinjak je na prvem zasedanju v vlogi obrabnega ministra po navedbah ministrstva prepoznal vrzel med preteklimi načrti in napovedmi ter njihovim uresničevanjem, pravijo na ministrstvu. Poudaril je, da bo nova vlada trdno zavezana izpolnjevanju sprejetih zavez, ter napovedal pregled načrtov rasti obrambnih izdatkov od leta 2026 naprej.

Izpostavil je krepitev obrambnih zmogljivosti in pospešeno uresničevanje sprejetih zavezniških ciljev. Napovedal je, da bo nova vlada posebno pozornost namenila nakupu ustreznih sistemov, optimizaciji strukture sil, krepitvi bojne pripravljenosti ter obravnavanju akutnih kadrovskih izzivov.

Slovenija bo po ministrovih besedah tudi še naprej prispevala k zavezniškim operacijam in misijam. Posebna pozornost bo namenjena tudi krepitvi obrambne industrije ter pospešitvi procesov modernizacije in inovacij.

Izpolnjevanje zavez glede izdatkov za obrambo je bila sicer ena osrednjih tem zasedanja. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v sredo izrazil pričakovanje, da bodo ministri predstavili jasne, konkretne in kredibilne načrte, kako članice Nata nameravajo doseči cilj zvišanja proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035, kot so se dogovorile pred enim letom v Haagu.

"Mnoge države izpolnjujejo zaveze, nekatere pa morajo storiti več, in glede tega bomo odkriti, tako v zasebnih pogovorih kot v javnosti. Menim, da je to pomembno - da so prijatelji odkriti do prijateljev," je ob prihodu na zasedanje, zadnje pred julijskim vrhom zavezništva v Ankari, povedal ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

Washington je medtem maja zaveznice obvestil, da bodo ZDA omejile svoj vojaški prispevek Natu, saj od evropskih držav pričakujejo, da bodo prevzele večjo odgovornost za lastno obrambo.

Rutte je v sredo zagotovil, da se ZDA s tem ne umikajo od zaveznic, že prej pa je trdil, da umik več tisoč ameriških vojakov iz Evrope ne bo škodil evropski obrambi. Tudi ob današnjem prihodu na zasedanje je poskušal razbliniti zaskrbljenost glede tega, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Res smo v dobrem položaju," je zatrdil in dodal, da članice Nata delajo na tem, da bi nadomestile ameriško zmanjšanje prispevka zavezništvu. "Nekaj tega je že narejenega, nekaj pa je v teku. Delamo na tem," je povedal in dodal, da sta Evropa in Kanada lani za obrambo porabili več kot 90 milijard dolarjev (dobrih 78 milijard evrov), kar da v primerjavi z letom 2024 predstavlja 20-odstotno povečanje.

Ponovil je še, da ZDA kljub zmanjšanju prispevka, ki po njegovih besedah že poteka, ostajajo zavezane kolektivni obrambi. "Če izbruhne vojna, bodo vsi zavezniki, vključno z ZDA, seveda storili vse, kar je v njihovi moči," je dejal.

Hegseth je nato na samem zasedanju napovedal, da bo Pentagon pregledal in preučil razporeditev ameriških sil in oporišč v Evropi. Kot je napovedal, bo pregled trajal "do šest mesecev, morda pa tudi manj".

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem v izjavi pred zasedanjem posvaril pred hitrim umikom ameriških zmogljivosti iz Evrope, ne da bi bilo jasno, kdaj jih bo mogoče nadomestiti. "Na splošno bomo lahko veliko stvari nadomestili. Toda potrebujemo še malo več časa, in to je jasno sporočilo," je poudaril.

Po poročanju ameriških in nemških medijev zmanjšanje prispevka ZDA Natu med drugim vključuje tudi tretjino od skupno 150 ameriških lovcev f-15 in f-16, namenjenih zavezništvu, letala za oskrbo z gorivom, drone, podmornico, ki lahko izstreljuje manevrirne rakete, in več bojnih ladij.