Trump Netanjahuju: Prekleto nor si, če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu

V skladu z dogovorom, ki ga je sprejel Hezbolah, bodo "izraelski napadi na južno predmestje Bejruta, Dahijeh, prenehali v zameno za to, da se Hezbolah vzdrži napadov na Izrael", so sporočili v izjavi libanonskega veleposlaništva v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem v ponedeljek na svojem omrežju Truth Social objavil, da je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, prepričal k prekinitvi sovražnosti, sprti strani pa sta se strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade.

Po navedbah medija Axios, ki se sklicuje na tri neimenovane vire, seznanjene s telefonskim pogovorom, je Trump Netanjahuju v ponedeljek med drugim očital, da je nehvaležen. Po navedbah enega od uradnikov ZDA naj bi Trump Netanjahuju dejal: "Prekleto nor si. Če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu. Jaz ti rešujem kožo. Zdaj te vsi sovražijo, vsi sovražijo Izrael zaradi tega."

V Washingtonu se je na ameriškem zunanjem ministrstvu začel nov krog pogajanj med Izraelom in Libanonom, poroča CNN. Pogovore na ameriški strani vodita novi namestnik svetovalca za nacionalno varnost Mike Needham in državni svetovalec Dan Holler, obe strani, tako izraelsko kot libanonsko, pa zastopata njuna veleposlanika v ZDA.

Kljub dogovorjenemu podaljšanju premirja se spopadi med Izraelom in Hezbolahom nadaljujejo, medtem ko so se že začeli varnostni pogovori na ravni vojaških delegacij v Pentagonu. Napetosti dodatno zaostrujejo izjave iz Irana, kjer so sprva omenjali celo zamrznitev pogajanj z ZDA, nato pa nakazali, da dialog še poteka, a hkrati grozijo z eskalacijo, če se izraelski napadi na Libanon nadaljujejo.

Vzporedno se stopnjuje tudi politična napetost med voditelji: izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da bo vojska nadaljevala napade na južni Libanon, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da je izraelska vojska po njegovih besedah v stikih z vodstvom Hezbolaha, ki naj bi se strinjalo z ustavitvijo ognja. Libanonsko veleposlaništvo v Washingtonu pa trdi, da je Bejrut prejel potrditev o Hezbolahovem soglasju k ameriškemu predlogu za premirje z Izraelom.

Kljub napovedanim novim pogovorom pa Izrael in Hezbolah nadaljujeta spopade.

Izraelske sile so nadaljevale z napadi na južni Libanon, med drugim v bližini Nabatieha, napadle pa so tudi vasi Šukin in Kafr Tibnit, poroča Al Jazeera.

Izraelski brezpilotni letalniki so izvedli tudi tri napade na mesto Tallet Tol v okrožju Nabatieh ter zračni napad v bližini Tibnina.

Tudi libanonska nacionalna tiskovna agencija NNA je poročala o izraelskih napadih na več vasi na jugu Libanona. Mesto Debine naj bi pretresla "zelo silovita detonacija".

Hezbolah je v ponedeljek pozno zvečer prevzel odgovornost za več napadov na izraelske cilje v južnem Libanonu, medtem ko so libanonski državni mediji poročali o izraelskih napadih na jugu.

Hezbolah pa je po poročanju AFP sporočil, da so njegovi borci v mestih Hadata in Bajada z dronom in raketami napadli izraelske enote in tanke.

Izraelska vojska je davi sporočila, da je njena zračna obramba prestregla dva izstrelka, ki sta iz Libanona priletela v severni Izrael. Prav tako so identificirali "sumljiv zračni cilj", ki je kasneje padel na izraelsko ozemlje blizu libanonske meje, in dodali, da ni poročil o poškodovanih.

V Libanonu sicer od 17. aprila velja krhko premirje, ki ga redno kršita obe strani, izraelska vojska pa je minuli konec tedna v okviru razširjene ofenzive napredovala čez reko Litani in zavzela strateško pomembno srednjeveško trdnjavo Beaufort.

Iran je v ponedeljek dejal, da premirje v Libanonu ostaja ključni pogoj za kakršen koli dogovor z Washingtonom, medtem ko je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo v vojni zaradi izraelske ofenzive v Libanonu odprla "nove fronte".

Washington in Teheran sta bila sicer v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel h končanju vojne v Iranu. Ta se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran.

Potem ko je iranska tiskovna agencija Tasnim v ponedeljek poročala, da je Teheran zaradi izraelskih napadov na Libanon in drugih kršitev veljavnega premirja med ZDA in Iranom sklenil začasno prekiniti pogovore z ZDA prek posrednikov, je Trump v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se pogovori nadaljujejo s hitrim tempom.

Danes je Trump na Truth Social medijska poročila o tem, da so se pogovori pred nekaj dnevi prekinili, označil za "lažna in zmotna" ter zagotovil, da pogovori potekajo neprekinjeno. "Kam vodijo, nihče ne ve, ampak kot sem rekel Iranu: 'Tako ali drugače je čas, da sklenete dogovor. To počnete že 47 let in ni dopustno, da se to nadaljuje'," je dodal predsednik.

Toda po besedah namestnika vodje iranskega osrednjega poveljstva vojske Mohamada Džafarja Asadija ZDA zahtevajo popolno predajo Irana, kar da za Irance ne pride v poštev. "Brez predaje pa je vojna neizogibna," je ocenil Asadi, ob sklicevanju na iransko televizijo poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem na današnji inavguraciji novega vodje izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad dejal, da bo Izrael pomagal pri tem, da iranski režim izgine z obličja sveta. "Ta teroristični režim, ki mu je usojeno izginiti s sveta - in mi bomo pomagali doseči tak izid -, ta režim nam ne bo več grozil z jedrskimi bombami in na tisoče smrtonosnimi balističnimi raketami," je napovedal.

Trump je v ponedeljek televiziji ABC News povedal, da bi lahko "v naslednjem tednu" dosegli okvirni sporazum. Na podlagi tega bi bila ponovno sproščena plovba skozi Hormuško ožino, Washington in Teheran pa bi premirje podaljšala za 60 dni, so neuradno poročali ameriški mediji.

Čeprav je predsednik ZDA Donald Trump v ponedeljek sporočil, da se pogovori z Iranom nadaljujejo, pa je danes iranski visoki vojaški častnik ocenil, da je nov izbruh sovražnosti neizogiben.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prvič po napadu Irana nastopil pred kongresom, kjer je zagovarjal proračun Ameriškega zunanjega ministrstva, vendar je glavno vprašanje ostajala vojna in krhko premirje z Iranom. Soočil se je tudi s kritikami glede stroškov konflikta in diplomatskih prizadevanj.

Operacije proti Iranu je označil za "zelo uspešne" in zatrdil, da je bila iranska vojaška infrastruktura močno oslabljena: "Danes ni iranske mornarice. Nič takega ne obstaja. Leži na dnu oceana." Kljub temu je priznal, da Iran še vedno ohranja določene zmogljivosti, predvsem z droni.

Dejal je, da bi lahko Iran prvič resneje razpravljal o jedrskem programu, a dogovor ni zagotovljen in bi bil dolgotrajen. ZDA po njegovih besedah ne bodo odpravile sankcij v zameno za Hormuško ožino, saj so pogajanja "pogojena".

Glede iranskega vodstva je Rubio dejal, da je vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej še vedno živ in "vse bolj angažiran" v dogajanju.  Javno ga že enkaj časa niso ne videli ali slišali. Iranske oblasti hkrati pripravljajo obsežen tridnevni pogreb za njegovega očeta Alija Hameneja, ki naj bi potekal v več mestih, vključno s Teheranom, Qomom in Mašhadom, z ocenjeno udeležbo do 20 milijonov ljudi.