V Hongkongu prve aretacije po novem zakonu: aretirali moškega z zastavo za neodvisnost

Na prvi dan uveljavitve spornega zakona o nacionalni varnosti, ki ga je uradni Peking vsilil Hongkongu, je policija aretirala več ljudi. Prvi, ki je bil aretiran v skladu z novim zakonom, je moški, ki je nosil zastavo za neodvisnost Hongkonga. S tem pa je postalo tudi jasno, da so čez noč nekateri politični simboli postali nelegalni. Z novim zakonom so prepovedani tudi slogani za neodvisnost Hongkonga.

Prav danes v Hongkongu sicer obeležujejo 23. obletnico vrnitve te nekdanje britanske kolonije Kitajski. To se je zgodilo leta 1997, v skladu z dogovorom pa naj bi imel Hongkong za vsaj 50 let po vrnitvi Kitajski pravico do določenih svoboščin, med drugim do lastnega pravnega in političnega sistema. Velja za 'posebno administrativno območje' z določeno stopnjo avtonomije, po načelu 'ena država, dva sistema'.

Obletnico vrnitve vsako leto zaznamujejo množični protesti za demokracijo, a tokrat so oblasti tovrstno zborovanje prvič prepovedale - pri čemer se sicer sklicujejo na prepoved zbiranja več kot 50 ljudi zaradi epidemije novega koronavirusa.

Kljub prepovedi so aktivisti pozvali ljudi, naj se zberejo na protestih. V sredo popoldan po lokalnem času se je zbralo nekaj sto ljudi, a jih je policija hitro razgnala s solzivcem, več deset ljudi je bilo aretiranih.

Obenem policija s posebnimi napisi na vijoličnih zastavah svari prebivalce pred aretacijo.

Že lansko leto so Hongkong pretresali množični protesti proti vse večjemu vplivu uradnega Pekinga, ki pa se je sedaj odzval z zakonom o nacionalni varnosti, ki je v mednarodni skupnosti naletel na ostre kritike. Da gre za napad na svoboščine in avtonomijo Hongkonga, so jasne države zahodne demokracije, ameriški zunanji minister Mike Pompeo pa je posvaril, da "ZDA ne bodo samo stale in gledale, medtem ko Kitajska požira Hongkong v svoje avtoritarno žrelo". Kanada je medtem uradno posodobila potovalna priporočila za Hongkong in sedaj svari pred "arbitrarnimi pridržanji ali izročitvami Kitajski". Tajvan pa je v luči novega zakona odprl novo pisarno za hongkonške begunce.

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je po drugi strani na slovesnosti ob obletnici znova branila zakon, češ da gre za "najpomembnejši razvoj v odnosih med osrednjo vlado in Hongkongom od predaje". Prepričana je tudi, da bo po lanskih obsežnih protestih znova vzpostavil stabilnost.

Slovenija se je pridružila skupni izjavi EU o zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu

Slovenija se je medtem pridružila skupni izjavi Evropske unije, v kateri poudarja, da podpira stabilnost in napredek Hongkonga ob spoštovanju načela ena država, dva sistema ter se zavzema za ohranitev visoke stopnje avtonomnosti Hongkonga, ki je zajeta v temeljnem zakonu in mednarodnih zavezah, so sporočili z MZZ.

Ob tem so dodali, da EU v skladu z zagotovili, ki jih je Kitajska dala v preteklosti, meni, da je nujno, da se dosedanje pravice in svoboščine prebivalcev Hongkonga v celoti ohranijo. To vključuje tudi pravico do svobode govora, medijev in zbiranja ter demonstriranja.

Prvih aretacij v Hongkongu po torkovem sprejetju zakona v Pekingu na MZZ niso komentirali.

EU je v skupni izjavi sicer znova izrazila veliko zaskrbljenost zaradi omenjenega zakona, ki je bil, kot piše v skupni izjavi, sprejet brez pomembnega predhodnega posvetovanja z zakonodajnim svetom Hongkonga in civilno družbo. V izjavi EU tudi poziva Kitajsko, naj se izogne kakršnemu koli dejanju, ki bi spodkopaval avtonomijo Hongkonga na pravnem področju, vključno s področjem človekovih pravic. Bruselj bo tudi še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov, tudi v okviru prihajajočih volitev v zakonodajni svet 6. septembra.