Hongkonški aktivist pobegnil na neznano čezmorsko lokacijo

Z začetkom meseca je v Hongkongu v veljavo vstopil sporni zakon o nacionalni varnosti, ki ga je uradni Peking po lanskoletnih množičnih demonstracijah proti vse večjemu kitajskemu vplivu vsilil tej regiji. Šlo naj bi za napad na svoboščine in avtonomijo Hongkonga ter kršitev dogovora iz leta 1997, ko je bila ta nekdanja britanska kolonija vrnjena Kitajski – ob tem pa naj bi imela po načelu "ena država, dva sistema" zagotovljeno določeno stopnjo avtonomije. To pa sedaj uradni Peking spodkopava z novim zakonom, so med drugim jasne Združene države Amerike, ki so se že odzvale z novimi sankcijami proti Pekingu. 

Z zakonom o nacionalni varnosti so v Hongkongu tako rekoč čez noč postale prepovedane zastave za neodvisnost Hongkonga – prva oseba, ki jo je policija v skladu z zakonom aretirala, je bil prav moški z omenjeno zastavo. Nelegalni so postali tudi slogani, kot je "osvoboditev Hongkonga, revolucija našega časa". Kljub prepovedi so se v zadnjih dneh na hongkonških ulicah zbirali protestniki, proti katerim je policija uporabila tudi solzivec in vodne topove, aretiranih je bilo več sto ljudi. 

Velika Britanija obljublja možnost pridobitve državljanstva, več zahodnih držav status begunca 

Medtem vse več držav z Veliko Britanijo na čelu obljublja pomoč več milijonom prebivalcem Hongkonga, ki bi lahko pridobili status begunca. Uradni London ponuja možnost pridobitve britanskega državljanstva, neko obliko azila meščanom te svetovne finančne metropole pa bi lahko ponudile tudi Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA. 

Britanski zunanji minister Dominic Raab je v britanskem parlamentu ob tem tudi izpostavil, da ima Velika Britanija moralno dolžnost poskrbeti za prebivalce te nekdanje britanske kolonije, ki je bila Kitajski vrnjena leta 1997. Dodal je, da bo London vsakomur, ki ima britansko čezmorsko državljanstvo (BNO) in njihovim vzdrževanim osebam, dovolil prihod v Združeno kraljestvo ter jim ponudil možnost pridobitve državljanstva. Po ocenah bi to prišlo prav za skupno več kot tri milijona Hongkonžanov.

BNO lahko pridobijo vsi, ki so se v Hongkongu rodili pred letom 1997. Trenutno ima BNO okoli 300.000 oseb, merila za pridobitev pa dodatno izpolnjuje še okoli 2,7 milijona Hongkonžanov. Število vlog se je v teh dneh že povečalo.

V ZDA je skupina uglednih senatorjev iz obeh strank predlagala zakonodajo, ki bi za neomejeno število Hongkonžanov omogočila pridobitev statusa begunca po hitrem postopku. Avstralija je napovedala, da namerava v prihodnjih dneh prebivalcem Hongkonga ponuditi pribežališče, podobno velja tudi za Kanado, kjer naj bi v zadnjih mesecih za azil že zaprosilo najmanj 50 prebivalcem Hongkonga.

Strokovnjaki se sicer že sprašujejo, koliko ljudi bo dejansko lahko zapustilo mesto. Zaradi pandemije covida-19 namreč veljajo omejitve potovanj iz Hongkonga. Hkrati so med protestniki za demokracijo v Hongkongu številni mladi iz delavskih družin z omejenimi finančnimi sredstvi. Prav tako je Kitajska že zagrozila s protiukrepi proti britanski nameri, da bo razširila imigrantske pravice za britanske čezmorske državljane iz Hongkonga.

Hongkong že zapustil borec za demokracijo Nathan Law 

Eden najbolj znanih hongkonških aktivistov za demokratične svoboščine 26-letni Nathan Law je po uveljavitvi spornega zakona že pobegnil iz Hongkonga na neznano čezmorsko lokacijo – kje točno se nahaja, ne želi razkriti, je zapisal v izjavi za medije. Za pobeg se je odločil zaradi zaskrbljenosti, da se bo zaradi novega zakona kmalu znašel za zapahi. 

Law je bil že v času t. i. revolucije z dežniki leta 2014 aretiran, dlje časa je preživel v zaporu. V preteklosti je zagovarjal referendum, na katerem bi Hongkonžani odločili o prihodnosti regije, saj si ne želi, da bi "Hongkong postal le še eno izmed kitajskih mest". 

Za BBC je dejal, da bo s svojim delom in bojem za demokracijo nadaljeval tudi iz tujine. "Gibanje je še vedno živo. Prebivalci Hongkonga se ne bodo predali."

Novo agencijo za nacionalno varnost v Hongkongu bo vodil pristaš trde linije

Kitajska je medtem na čelo nove agencije za nacionalno varnost v Hongkongu imenovala Ženga Janšionga, ki je znan kot pristaš "trde roke" oblasti v Pekingu. Agencija, ki ima pristojnosti na področju preiskovanja in pregona, bo nadzorovala obveščevalne dejavnosti, povezane z nacionalno varnostjo, in obravnavala primere. V določenih primerih bo te tudi predajala naprej oblastem v Pekingu.

56-letni Ženg se je odlikoval v vrstah lokalnih oblasti v provinci Guangdong na jugu Kitajske, ki meji s Hongkongom, in dosegel položaj generalnega sekretarja komunistične partije v provinci. Znan je kot zagovornik t. i. trde linije v komunistični partiji. Kot tedanji vodja partije v mestu Shanwei je pomagal zatreti proteste v vasi Vukan na vzhodu Guangdonga, kjer so prebivalci od oblasti zahtevali odškodnino za zaseženo zemljo.