Hongkonška policija nad protestnike, ZDA s sankcijami proti Kitajski

Drugi dan uveljavitve spornega zakona o nacionalni varnosti, ki ga je uradni Peking vsilil Hongkongu, je na ulicah protestiralo na tisoče ljudi, policija pa jih je aretirala najmanj 400. Protesti so se začeli že v sredo, ko je policija kot prvega aretirala moškega, ki je nosil zastavo za neodvisnost Hongkonga. S tem je postalo jasno, da so čez noč nekateri politični simboli postali nelegalni. Policija je aretirala tudi 15-letno deklico, ki je v roki držala zastavo Hongkonga. Policisti so uporabili solzivec, gumijaste naboje in vodne topove, da bi razgnali na tisoče protestnikov. 

Kitajski sporni zakon so obsodile tudi ZDA. Ameriški kongres je sprejel zakon, ki uvaja nove sankcije proti Kitajski. Te so usmerjene predvsem proti bankam, ki bi poslovale s kitajskimi uradniki. Sankcije čakajo zgolj še na podpis predsednika Donalda Trumpa. 

"Zakon je surov in močno zatira Hongkonžane. Njegov namen je uničiti svobodo, ki jim je bila obljubljena," je dejala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi. Nov ukrep je označila za nujen odziv na sprejetje kitajskega zakona o nacionalni varnosti, ki je, kot je dejala, namenjen odpravi demokratičnih svoboščin v Hongkongu. 

Že pred sporno potezo kitajskih oblasti so ZDA začele odpravljati posebni status Hongkonga, lani pa so podpisale zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki je podprl tamkajšnje protestnike. 

Britanski premier Boris Johnson je medtem dejal, da je sprejetje tega zakona jasna in resna kršitev kitajsko-britanske deklaracije iz leta 1985. Na podlagi te je bil Hongkong leta 1997 vrnjen Kitajski, a pod določenimi pogoji. V skladu z dogovorom naj bi imel Hongkong za vsaj 50 let po vrnitvi Kitajski pravico do določenih svoboščin, med drugim do lastnega pravnega in političnega sistema. Velja za 'posebno administrativno območje' z določeno stopnjo avtonomije, po načelu 'ena država, dva sistema'.

Johnson se je zavzel, da bi ponudil skoraj trem milijonom prebivalcem Hongkonga, ki je nekdanja britanska kolonija, pravico do bivanja v Veliki Britaniji. Obljuba je močno razjezila kitajskega veleposlanika v Veliki Britaniji, ki je dejal, da Britanci nimajo pravice do podeljevanja vizumov za Hongkonžane. Kitajska je napovedala povračilne ukrepe. 

Zunanji britanski minister Dominic Raab je priznal, da Velika Britanija ne more zaustaviti Kitajske, če bo ta skušala preprečiti prihod prebivalcev Hongkonga na Otok. Kitajski veleposlanik poteze Britancev vidi kot kršitev dogovora med državama, britansko kritiziranje spornega zakona pa je označil za neodgovorno in neupravičeno. 

Oglasil se je tudi avstralski premier Scott Morrison, ki je v četrtek prav tako omenil možnost, da bi Hongkonžanom zagotovili varno zatočišče v Avstraliji. Morrison je dejal, da so Avstralci pripravljeni podpreti tamkajšnje prebivalce, čeprav njegov kabinet še ni dokončno določil podrobnosti, vključno z vprašanjem, ali bo ta pomoč zagotavljala tudi pravico do avstralskega vizuma. 

Kitajsko so obsodile številne zahodne države, med drugim Slovenija, podprlo pa jo je 53 držav na čelu s Kubo. 

Slovenija se je pridružila skupni izjavi Evropske unije, v kateri poudarja, da podpira stabilnost in napredek Hongkonga ob spoštovanju načela ena država, dva sistema ter se zavzema za ohranitev visoke stopnje avtonomnosti Hongkonga, ki je zajeta v temeljnem zakonu in mednarodnih zavezah, so sporočili z MZZ.