'Vsaj nekaj mesecev nam ni treba skrbeti, da nimamo dovolj nafte'

Dodatni prost dan vsak teden zveni kar odlično, vendar na Šrilanki to ne prinaša nič dobrega. Odločitev za prost dan, vsako sredo, namreč izhaja iz druge težave. Pomanjkanja nafte.

Ta otoška država v Indijskem oceanu se sooča s pomanjkanjem goriva zaradi konflikta v Iranu, ki je blokiral večino tankerjev skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte z Bližnjega vzhoda. Napadi na proizvodne objekte po regiji ter na plovila, ki prevažajo gorivo, so dodatno prispevali k rasti cen in zmanjšanju zalog v nekaterih državah.

Vladni uradniki na Filipinih so prav tako prešli na štiridnevni delovni teden, da bi zmanjšali porabo goriva, saj si prizadevajo znižati porabo energije v javnem sektorju za petino. Zaposlenim v pisarnah so naročili, naj med odmorom za kosilo izklopijo računalnike.

Pakistan, ki je močno odvisen od uvožene nafte in plina za promet, je od začetka napadov 28. februarja zabeležil skoraj 20-odstotno rast cen bencina, poroča Euronews. Po besedah energetskega analitika Osama Rizvi se podjetja soočajo tudi z višjimi stroški in večjo odsotnostjo zaposlenih, saj ti skušajo prihraniti pri gorivu. Oblasti so se odzvale z ukrepi, kot so 50-odstotno zmanjšanje porabe goriva za državna vozila in 60-odstotno zmanjšanje števila teh vozil na cestah.

Tudi Vietnam spodbuja delo na daljavo za zmanjšanje porabe goriva, hkrati pa uporablja sklade za stabilizacijo cen.

Podobno je tajska vlada uvedla pravila, ki javnim uslužbencem omogočajo delo od doma, hkrati pa tiste, ki še vedno delajo v pisarnah, poziva, naj namesto dvigal uporabljajo stopnice.

Ne pomaga niti dejstvo, da je Bangkok trenutno pod opozorilom zaradi vročine. V sredo naj bi temperature dosegle 33 stopinj, zaradi vlage pa bo občutek kot pri 40 stopinjah. Metropolitansko območje Bangkoka je vzpostavilo približno 300 klimatiziranih hladilnih centrov, da bi prebivalcem in turistom pomagali pri spopadanju z ekstremno vročino, skupaj z več kot 2800 brezplačnimi točkami za dolivanje vode, poroča CBC.

Indija daje prednost potrebam gospodinjstev pri omejeni oskrbi z utekočinjenim naftnim plinom (LPG), ki se v državi pogosto uporablja za kuhanje in pogon avtomobilov. V okviru zveznega programa za ohranjanje nizkih stroškov za revnejša gospodinjstva je vlada prevzela več kot polovico podražitve, ki jo povzročajo motnje na svetovnih trgih, je dejal minister za nafto in zemeljski plin Hardeep Singh Puri.

Pomanjkanje je že opazno v restavracijah in hotelih v Indiji, drugem največjem uvozniku LPG na svetu, saj kuhinje krajšajo delovni čas, začasno zapirajo ali z jedilnikov umikajo jedi, ki zahtevajo dolgo kuhanje.

Poleg tega, da države prebivalce pozivajo k varčevanju, tudi same nadzorujejo, kako se uporablja njihova oskrba z gorivom. Zaskrbljenost narašča povsod, saj države v Perzijskem zalivu ustavljajo delovanje ključnih objektov, vključno s QatarEnergy, Saudi Aramco in Bapco Energies, kar dodatno omejuje dobavo.

V primeru popolne ustavitve pretoka nafte z Bližnjega vzhoda bi morale države poseči po zalogah, čeprav se te močno razlikujejo. Ocenjuje se, da zaloge Pakistana zadoščajo za 28 dni. Zdi se, da je Kitajska bolje pripravljena, saj njene strateške rezerve zadostujejo za približno 120 dni.

"Obstajajo tudi dodatne korporativne zaloge, ki predstavljajo dodatno varovalo," je dejala Dan Wang iz organizacije Eurasia Group. "Pogovarjala sem se s številnimi kitajskimi državnimi podjetji in delujejo precej samozavestno, da lahko Kitajska obvlada to tveganje."

Šrilanka je v nedeljo začela uvajati racionalizacijo goriva, pri čemer se morajo vozniki registrirati za nacionalno kartico za gorivo, nakupi bencina in dizla pa so omejeni na 15 litrov na osebo na teden.

Vietnam je rafinerijam in distributerjem naročil, naj ohranjajo visoko raven zalog goriva, medtem ko Tajska podaljšuje uporabo svojih približno dvomesečnih naftnih rezerv in išče druge domače vire energije.

Obe državi, tako kot Indija, uporabljata cenovne subvencije za zaščito gospodinjstev pred naraščajočimi stroški. Južna Koreja načrtuje sprostitev 22,46 milijona sodov iz svojih rezerv kot del največjega usklajenega sproščanja zalog v zgodovini, ki ga je napovedala Mednarodna agencija za energijo, in sicer v skupni količini 400 milijonov sodov.

Medtem je Japonska ta teden začela sproščati zaloge nafte za približno 45 dni, da bi preprečila skok cen goriva ob upočasnjevanju uvoza surove nafte. Nazadnje je zaloge sprostila po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Cene nafte so se zjutraj 2. marca zvišale za približno 8 odstotkov, evropske cene zemeljskega plina pa za približno 20 odstotkov. Dolgoročni vpliv na energetske cene bo odvisen od trajanja vojne in njihovega vpliva na prevoz skozi Hormuško ožino, poroča bruseljski think tank Bruegel.

Evropa je precej manj odvisna od nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Perzijskega zaliva kot Kitajska, Indija, Japonska ali Južna Koreja, vendar ni popolnoma zaščitena.

Za Evropo je ključno vprašanje, kako bi nov energetski šok prizadel že tako krhko okrevanje in oskrbovalni sistem, ki je še vedno bolj izpostavljen motnjam kot pred letom 2022. Celina se je postopoma izvlekla iz krize, ki jo je sprožila ruska obsežna invazija na Ukrajino, zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina po cevovodih in ga nadomestila z ladijsko dostavljenim utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Cene nafte pa so prejšnji teden znova poskočile in se povzpele nad 100 dolarjev za sod, in to kljub temu da je Mednarodna agencija za energijo odobrila sprostitev rekordne količine nafte iz svojih rezerv za nujne primere, da bi zmanjšala vpliv iranske vojne. Dvig cen nafte se je zgodil kljub temu, da je v sredo vseh 32 članic Mednarodne agencije za energijo (IEA) sporočilo, da bodo zaradi skrbi glede svetovne oskrbe z gorivom zaradi vojne na Bližnjem vzhodu sprostile rekordnih 400 milijonov sodčkov nafte iz strateških naftnih rezerv.