Sporočilo iranskega zunanjega ministra, da je Hormuška ožina v celoti odprta za komercialna plovila, je okrepilo upanje na skorajšnji konec vojne in povzročilo padec cen nafte na svetovnih trgih.
A napetosti med ZDA in Iranom ostajajo. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je že opozoril, da če se bo ameriška blokada iranskih pristanišč nadaljevala, tudi Hormuška ožina ne bo odprta.
Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagei je dejal, da se bo Iran v primeru nadaljevanja blokade ustrezno odzval in da to pomeni kršitev premirja, o katerem sta se Iran in ZDA dogovorila prejšnji teden in se izteče 22. aprila.
Ameriški predsednik Donald Trump o umiku blokade ne razmišlja. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, je odprtje Hormuške ožine "velik in sijajen dan za svet". A je ob tem opozoril: "Blokada ostaja v polni veljavi, dokler transakcija za konec vojne ne bo 100-odstotno zaključena".
Prav tako je namignil, da bi lahko prekinil premirje z Iranom, če do srede ne bo dosežen dolgoročni dogovor o koncu vojne. "Pogovori potekajo, nadaljevali se bodo čez vikend. Dogaja se veliko dobrih stvari, vključno z Libanonom," je dodal.
Ghalibaf je davi v zapisu na X Trumpu očital širjenje lažnih trditev in dejal, da ZDA na ta način v pogajanjih ne bodo dosegle nobenega napredka. Iran je zavrnil tudi Trumpove trditve, da je pristal na predajo svojih zalog obogatenega urana, kar je ena od ključnih točk v pogajanjih med stranema.
Predsednik ZDA je v petek na zborovanju konservativnega gibanja Turning Point USA v Arizoni dejal, da bodo Američani v okviru mirovnega dogovora skupaj z Iranom izkopali obogateni uran iz podzemnih jedrskih objektov, nato pa material prepeljali na ozemlje ZDA. V Teheranu so njegove trditve zavrnili in sporočili, da se "zaloge obogatenega urana ne gredo nikamor".
Ožino prečkalo nekaj ladij
Po podatkih MarineTraffic je ožino v obe smeri že prečkalo nekaj ladij, med njimi več tankerjev za prevoz utekočinjenega plina. Včeraj zvečer je ožino uspešno prečkala tudi prva potniška ladja.
Ladja za križarjenje Celestyal Discovery, ki pluje pod malteško zastavo, je v začetku marca, ko je izbruhnila vojna, obtičala v Dubaju. ZAE je včeraj zapustila brez potnikov na krovu in se usmerila proti Omanu.
V Parizu so se včeraj na konferenci sestali predstavniki okoli 40 držav, da bi razpravljali o mednarodnem načrtu za zavarovanje ožine, skozi katero je pred izbruhom konflikta potovala približno petina svetovnih zalog nafte in plina.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil napoved iranskega zunanjega ministra o odprtju ožine in pozval k "popolnemu in brezpogojnemu odprtju z obeh strani".
