'Hrvaška bi z novim zakonom lahko uvedla plačevanje vstopa na plaže'

Društvo Pokret otoka je na predsednika vlade Republike Hrvaške Andreja Plenkovića, ministra za pomorstvo, morje in infrastrukturo Olega Butkovića in državnega sekretarja na tem ministrstvu Josipa Bilavera naslovilo odprto pismo, v katerem je opozorilo, da so ob pregledu novega predloga zakona o pomorskem dobru in pristaniščih izjemno zaskrbljeni zaradi morebitnega omejevanja uporabe pomorskega dobra, predvsem v delu, ki se nanaša na plaže. 

"Javnost želimo seznaniti s tem, opozoriti na to izjemno pomembno temo in morebitno škodljivost predloga zakona ter pravočasno zaščititi pravico do javne rabe pomorskega dobra, pa tudi sodelovati pri oblikovanju tega zakona," je v imenu organizacije pojasnila predsednica Maja Jurišić.  

Kot je zapisala v pismu, so bili med pregledovanjem novega predloga zakona presenečeni nad predlaganimi točkami, ki izrecno omogočajo omejevanje splošne rabe pomorskega dobra, ograjevanje in celo morebitno zaračunavanje dostopa do plaž po vsej obali in otokih, ki bi hrvaškim državljanom, pa tudi ostali javnosti, onemogočili neovirano javno uporabo pomorskega dobra in plaž. 

"Ocenjujemo, da so deli predlaganega zakona nedopustni in v popolnem nasprotju z vsem, kar smo vsa ta leta zagovarjali, ko smo poudarjali pomen zaščite našega največjega družbenega, turističnega in gospodarskega potenciala, ki zgodovinsko in kulturno predstavlja izjemno pomemben vir za vse naše občane in obiskovalce," so zapisali. 

Kot so pojasnili, je delovna skupina skupaj s številnimi deležniki pred petimi leti s skupnim znanjem in izkušnjami oblikovala najboljše modele uporabe pomorskega dobra s posebnim poudarkom na plažah. "Naš cilj je bil zaščititi pomorsko dobro pred opustošenjem, omejevanjem dostopa in privatizacijo ter ohraniti koncept javnega dobra, da bi vsem državljanom in obiskovalcem omogočili kopanje in sprostitev na naši obali in otokih." 

Z odhodom sekretarke vlade Maje Markovčić Kostelac na drugo delovno mesto je bil celoten postopek nenadoma prekinjen in takratni predlog zakona je kljub dolgim uram dela končal v predalu. Pred kratkim pa je ta tema ponovno postala aktualna. "Oblikovana je bila nova delovna skupina, v katero pa kot predstavniki občanov in civilno-družbenih organizacij nismo bili povabljeni, kljub našemu kontinuiranemu delu in zavzemanju za ohranitev pomorskega dobra. Pred nekaj meseci so nas kontaktirali po telefonu in prosili za mnenje. Ker pa z novim predlogom zakona nismo bili seznanjeni, smo lahko le ponovili naše že znano stališče – plaže na Hrvaškem morajo ostati javne, ne bomo podprli nobenih omejitev njihove rabe." 

Dodali so še, da razumejo potrebo po gospodarni rabi pomorskega dobra, urejanju obale in dvigu kakovosti storitev na plažah, v pristaniščih in na morju. Menijo pa, da je treba najti način, da bo pomorsko dobro ostalo javno dobro in da bodo z načinom upravljanja zadovoljni vsi. "Kot primer dobre prakse smo Bilaverju poslali Pravilnik o gospodarski rabi pomorskega dobra, ki smo ga leta 2017 pripravili s Splitsko-dalmatinsko županijo in bi lahko vsem služil kot zgled, kako najti način usklajevanja zasebnega in javnega interesa pri koncesiranju morskih plaž." Konec julija letos so od njega prejeli predlog novega zakona in prošnjo za posredovanje pripomb, kar so v nekaj dneh tudi storili. 

Najbolj sporen del se jim zdi 11. člen, ki pravi: 

(1) Na delu pomorskega dobra se lahko v skladu s tem zakonom omeji in izjemoma za določen čas izključi splošna raba pomorskega dobra na podlagi koncesije, soglasja za posebno rabo, podelitve pravice do začasne uporabe pomorskega dobra in podelitve pravice upravljanja pristanišča, odprtega za javni promet. 

(2) Za omejitev splošne rabe pomorskega dobra se šteje ograjevanje ali drugačna preprečitev dostopa do dela pomorskega dobra z zaračunavanjem ali brez, če je taka omejitev dovoljena z veljavno koncesijsko pogodbo, s pogodbo o posebni rabi ali s pogodbo o začasni rabi pomorskega dobra in s podelitvijo pravice upravljanja pristanišča za javni promet pod upravljanje pristaniški upravi.

(3) Za izločitev pomorskega dobra iz splošne rabe se šteje uporaba pomorskega dobra na način, ki v celoti ali delno izključuje splošno rabo dela pomorskega dobra, kadar tako izločitev dovoljujejo zgoraj omenjene pogodbe. 

(4) Stopnja omejitve in izločitve pomorskega dobra iz splošne rabe ter namen, ki bo s tem dosežen, se določi z odločbo o podelitvi koncesije, odločbo o podelitvi dovoljenja za posebno rabo in odločbo o podelitvi pomorskega dobra v začasno uporabo. 

"Spoštovani predsednik vlade, minister, državni sekretar in vsi drugi člani delovne skupine, ki ste odgovorni za pripravo predloga tega zakona, sprašujemo vas – ali res nameravate omejiti uporabo pomorskega dobra oz. plaž za javnost, postaviti ograje in zaračunavati vstop na plaže? Ali poznate slabe prakse sosednjih držav, kot je Italija, kjer so plaže večinoma pod koncesijo gostinskih in hotelskih objektov, številni ležalniki in senčniki pa ne omogočajo neoviranega dostopa do morja, čeprav po zakonu njihove javne rabe pomorskega dobra ni mogoče omejiti?" 

Plenkovića, Butkovića in Bilaverja so zato pozvali, naj pregledajo in upoštevajo njihove pripombe oz. predloge ter poskrbijo za nemoten dostop do plaž in morja, ne glede na to, ali so te javne ali ne. "Menimo, da je treba ležalnike, senčnike in druge rekvizite na plažah zaračunavati, le-ti pa ne smejo ogrožati in/ali preprečevati neoviranega dostopa javnosti do morja in obale. V pravilniku Splitsko-dalmatinske županije za koncesionirane plaže je zapisano, da je treba pustiti 30 % površin za javno rabo in zagotoviti prehode, po katerih lahko vsi, ki to želijo, neovirano vstopijo v morje. Praksa je pokazala, da so na ta način zadovoljeni tako zasebni kot javni interesi in da lahko tam, kjer se zakoni spoštujejo, vsi kakovostno sobivajo. Vsakršno omejevanje dostopa do morja in pomorskega dobra je grožnja človekovim pravicam, ki bo zagotovo povzročila vrsto pritožb državljanov, odpor javnosti in proteste, kar bo dolgoročno škodovalo odnosom v skupnosti in investicijskim potencialom na obali in otokih," so še opozorili.